Volk prihaja tudi v naselja
26.6.2019
Zadnjih nekaj mesecev (skoraj) ne mine dan, da ne bi mediji poročali o napadih volkov na drobnico, govedo in kopitarje v naseljih ali njihovi neposredni bližini. Kmetje že dlje časa opozarjajo pristojne, da je ponekod kmetovanje postalo vse težje in da se je na podeželje naselil strah pred zvermi.
Do nedavnega je bila za težave kmetov gluha tudi država oziroma pristojno ministrstvo. Kmetje so se bili primorani organizirati po svoje. Povezali so se v civilne iniciative (CI), organizirali proteste in zbirali podpise za izredni odstrel volkov. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) je kmete uslišalo in vladi predlagalo sprejem interventnega zakona o odvzemu osebkov rjavega medveda in volka iz narave z omejeno veljavnostjo. Po besedah ministra za okolje Simona Zajca so v zakonu povzete številke iz odloka, ki ga je ministrstvo že pripravilo, a ga je zaradi pritožbe okoljevarstvene organizacije Alpe Adria Green upravno sodišče zadržalo. Gre za interventni poseg v populacijo rjavega medveda in volka in s tem ustavitev rasti obeh populacij. Trend rasti obeh je bil namreč v zadnjih letih precej izrazit.
Volk spremenil obnašanje
Na MKGP poudarjajo, da so zveri v zadnjem obdobju spremenile način obnašanja, kar predstavlja neposredno grožnjo prebivalstvu. Skrb zbujajoče je, da predvsem volk, v populacijo katerega se ne posega že dve leti, prihaja v naselja. Volkovi so letos poklali že 78 glav drobnice, 19 glav govedi, 15 konjev, tri domače živali in enega osla. Samo na območju naše občine in občine Železniki naj bi volk pokončal približno 50 glav drobnice ter enega ponija.
Odstrel dveh volkov na Blokih
Interventni zakon določa odvzem iz narave za 200 medvedov do konca aprila 2020 in odvzem 11 volkov v obdobju od uveljavitve tega zakona do 31. januarja 2020 ter v obdobju od 1. do 30. septembra 2020. Takšna časovna dinamika odvzema iz narave upošteva obdobja, ki so najbolj kritična za razmnoževanje (parjenje in poleganje ter vzgoja mladičev) obeh vrst. Agencija republike Slovenije za okolje (ARSO) je medtem že izdala dovoljenje za odstrel dveh volkov na Blokih, saj so volkovi tam začeli napadati tudi večje živali. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) podpira oba ukrepa, a opozarja, da nadaljujejo z aktivnostmi za pripravo protesta, ki je bil sprva predviden zaradi neodzivnosti države.
Napadi v Lučinah in Leskovici
Tik pred prvim majem se je napad volkov zgodil na kmetiji Luznar v Lučinah. Ponoči so volkovi pokončali 14 plemenskih ovc in jagenj. Ovce so bile v času napada visoko breje. Lastniku je država že izdala odločbo, a je znesek odškodnine dvakrat manjši od dejanske škode. Da bi se izognili ponovnemu napadu, so ovce zaprli v hlev. »Napad volkov je botroval odločitvi, da bomo opustili ovčerejo,« je povedala Adrijana Luznar. »Ljudje se sploh ne zavedajo, kako nevaren je v resnici volk,« še opozarja Tomaž Luznar ter poudarja, da psi, ograje in električni pastirji volka ne bodo ustavili, da ne bi napadel. Območje, kjer je (bil) prisoten, ni njegov naraven habitat. V začetku junija se je napad volkov zgodil v Leskovici, kjer je bila ponoči napadena čreda štirih krav in dveh telet na paši. »Telička sta med napadom dobila ugriznine v predelu stegna. Rane na srečo niso bile usodne, žal pa so bile tako velike, da bi bila paša zanju na Blegošu prevelik zalogaj,« so povedali na kmetiji Trček. Volka so po napadu v Leskovici videli še v Robidnici in dva dni zapored v Krnicah pri Novakih. O napadih na drobnico, govedo in kopitarje poročajo iz Gorenjih Novakov, Davče in Zgornjih Danj.
Na območju dovolj plena
Kot je pojasnil Miran Hafner s kranjske območne enote Zavoda za gozdove, je pojav volka na Gorenjskem in Primorskem povezan z ugodnim stanjem njegove (sub)populacije (v Sloveniji) kot tudi ugodnim številčnim stanjem njegovega plena (parkljaste divjadi: srnjad, jelenjad ...) na tem območju. Po napadih volkov v Gorenjih Novakih in Davči je bila ustanovljena CI Cerkno, ki sta se ji pridružili še občini Gorenja vas - Poljane in Tolmin. »Zadovoljni smo, da so se stvari po treh letih končno začele premikati. Nismo pa zadovoljni, da v interventnem zakonu ni predviden odstrel volkov za gorenjsko lovsko upravljavsko območje in lovsko upravljavsko območje Triglav, saj sta to območji, kjer se v zadnjem času dogaja škoda,« komentira zadnje dogajanje predstavnik CI Cerkno Boštjan Čemažar. Poudarja še, da ne bo sprememb, dokler pristojni ne bodo ukrepali.
Potreben bo odstrel
Na osnovi vlog za izredni odstrel za občine Cerkno, Gorenja vas - Poljane in Železniki se pripravlja izredni odstrel za dva volka. CI Cerkno je podpise za izredni odstrel zbirala do 16. junija in jih kasneje predala KGZS. Skupne protestne zahteve kmečkih organizacij in CI so zbrane na spletni strani zbornice. »Kmete, ki jim zveri povzročijo škodo, pozivamo, da nam sporočijo vsak dogodek po e-pošti na kgzs@kgzs.si. Priložijo naj fotografije, da bomo o tem obvestili javnost in tiste, ki bi morali sprejeti ustrezne ukrepe. Prav tako pozivamo, da vsak tak primer tudi prijavijo na telefonsko številko 112, saj gre za ogrožanje varnosti ljudi, živine in objektov,« je povedal Robert Pekljaj iz strokovne služba KGZS.
Sklic nujne seje Državnega zbora
Na skupni seji Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor in Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Državnega zbora, ki ga je sklicala stranka SDS, je sodeloval tudi poslanec Žan Mahnič: »Z rezultatom seje obeh odborov, ki je trajala sedem ur, sem zadovoljen. Prvič zato, ker smo že s samim sklicem seje v SDS uspeli skupaj s kmeti, ki se dnevno srečujejo s problemom zveri in so nekateri med njimi utrpeli tudi škodo, izvesti pritisk na Vlado RS, da je pripravila interventni zakon za odvzem 200 medvedov in 11 volkov iz narave. Poleg tega sta odbora sprejela naš predlog sklepa, da Ministrstvo za okolje in prostor v roku 30 dni izplača vse škode, saj se številni pritožujejo, da jih ARSO tudi po več kot letu dni ne izplača.« Mahnič se je osebno zavzel, da naša občina pridobi odločbo za izredni odstrel volka, saj je po njegovem mnenju odstrel bistven za zagotavljanje ravnovesja in omejitev škode v naravi.
Lidija Razložnik