Brez motorjev ne more

Kot je pojasnil, gre za motorje, stare med 30 in 60 let znamke Yamaha, Honda, NSU, Jawa, ČZ, BMW in MZ. Iz njihovih delov je sestavil povsem uporaben motor, ki ima med drugim sprednje kolo od kros motorja, za luč pa reflektor gasilskega vozila. Zaradi trenutne zakonodaje ga ne more registrirati, saj samogradnja vozil ni več dovoljena.

Letos je restavriral tri motorje: Puch TF 250, letnik 1952, Horex Regina 350, letnik 1964, in BMW R50 s prikolico, letnik 1959. Motorji postanejo starodobniki z dopolnjenim 30. letom starosti. Po letu 1990 je prišlo do razmaha starodobnega motošporta pri nas. V tistih letih je ustanovil Moto klub Leteči Kranjci, ki ga vodi še danes. Poimenovan je bil po Ludviku Stariču (1906–1989) iz Mirne Peči, uspešnemu predvojnemu mednarodnemu motorističnemu tekmovalcu, ki so mu nadeli vzdevek Leteči Kranjec. Njegov sin Denis Starič je častni član kluba. Trenutno je starodobni motošport v zatonu, saj praktično ni več tekmovanj kot pred leti, ko so jih tudi v MK Leteči Kranjci organizirali po Škofjeloškem, med drugim na Križni gori in Črnem Vrhu. Edo se sprašuje, zakaj je tako, a ne najde enostavnega odgovora. Povedal je še, da mu v življenju ni bilo nikoli dolgčas, sa so mu prosti čas zapolnili motorji. S tekmovanj doma in v tujini je prinesel več kot dvesto pokalov in kristalno čelado za petkratno osvojitev državnega prvenstva v kategorijah prikolic in 350 ccm. Ker je udeležba na tekmovanjih, kjer se plačuje štartnina in vzdrževanje tekmovalnih motorjev, drago, si je kak dinar prislužil s tem, da je drugim tekmovalcem popravljal njihove motorje. Njegov zadnji dosežek pa je enofazni agregat za elektriko na bencinski pogon, zmogljivosti 2 kW, ki ga je izdelal iz motorja BCS kosilnice in drugih rezervnih delov, nekaj jih je izdelal tudi sam na stružnici. Morda mu bo prišel prav ob električnem mrku, če bo prehuda energetska kriza ali pa žledolom, še doda.

Jure Ferlan