Samo letos za projekte pet milijonov evrov

Občina Gorenja vas - Poljane je v tretjem letu po poplavah, to je od lanskega septembra dalje, pridobila skoraj osem milijonov evrov za dvanajst predhodno potrjenih projektov, je razložila direktorica občinske uprave Elizabeta Rakovec. Od tega so devet projektov že končali, med njimi štirje presegajo milijon evrov, in sicer obnova ceste in sanacija plazov v Smoldnem, sanacija ceste in struge skozi Trebijo, sanacija ceste v Kopačnici in sanacija Dvorca Visoko. Ta čas se zaključuje tudi 1,4 milijona evrov vredna sanacija arheološkega najdišča Sv. Martin v Poljanah, prihodnje leto bo končana še sanacija po poplavah v Podobenu. Poleti so začeli protipoplavno urejati središče Gorenje vasi. Skoraj štiri milijone evrov vredna naložba bo končana v letu 2028, je pojasnila Elizabeta Rakovec.

Skupaj so za popoplavno sanacijo v zadnjih treh letih v občini Gorenja vas - Poljane namenili že skoraj trideset milijonov evrov, še vsaj deset milijonov evrov pa bodo vredni projekti, ki jih imajo še v načrtu, je pojasnil župan Milan Čadež. Matej Voršič z urada za zmanjševanje posledic naravnih nesreč je ob tem pojasnil, da je občina iz predhodnega programa prejela 12,6 milijona evrov, v sklopu rednega programa sanacije pa je dodatno realizirala še projekte v vrednosti 14,8 milijona evrov, skupaj torej približno 27,5 milijona evrov. Obljubil je, da bodo zagotovili vire tudi za nadaljnjo sanacijo. Samo letošnji projekti bodo vredni približno pet milijonov evrov, od tega je bilo 2,5 milijona evrov že izplačanih, je pojasnil župan. Še letos pričakujejo podpis pogodb za še tri projekte: za sanacijo plazov v Malenskem Vrhu, plazišča in struge pri objektu Trebija 54 ter knjižnice v Poljanah, ki je od poplav zaprta. V teku pa je javno naročilo za šest projektov, med drugim za sanacijo premostitev v Brebovnici, plazov v Kladju in na Fužinah, ceste v Vinharje ter prepusta pri pokopališču v Gorenji vasi. Datuma predstavitve poteka in podrobnosti doslej izvedenih del v okviru popoplavne sanacije, to je 29. september, niso izbrali naključno, je poudaril župan. Na ta dan pred natanko sto leti je namreč časopis Slovenec zelo natančno poročal o posledicah takratnih velikih poplav v Poljanski dolini. Pri tem je župan opozoril na presenetljivo podobnost med dogodki izpred treh let in tistimi pred skoraj natanko stoletjem. »Stvari se ne spreminjajo. Območja, kjer ima voda izredno moč, so več ali manj ista,« je poudaril in dodal, da so ravno na teh mestih v zadnjih treh letih ogromno naredili, da bi bili v prihodnje poplavno varnejši. Pred sto leti je Poljanska Sora med Žirmi in Škofjo Loko odnesla vse mostove, izjema je bil betonski most na Trebiji, od katerega so ostali le stranski oporniki. V Slovencu so takrat zapisali tudi, da je bil hrib za vasjo »povsem razkopan «, ljudje pa so se bali, da bi ob nadaljnjem deževju na vas pritisnil velik usad. Danes ta zapis dobiva novo težo. Prav na tem mestu namreč po besedah direktorice občinske uprave Elizabete Rakovec ta čas poteka največji projekt poplavnih ureditev. »Na treh točkah v zaledju so že uredili oziroma urejajo velike zadrževalne sisteme, ki bodo preprečevali nanos plavja v Gorenjo vas, kot se je to zgodilo ob poplavah pred tremi leti.« V prihodnjih dveh letih, je dodala, pa je predvidena še izdelava dovolj velikih pretočnih kanalov do Poljanske Sore.

Mateja Rant