Rudnik je dolino odprl v svet

Pred petimi desetletji je začela nastajati zgodba Rudnika urana Žirovski vrh, podjetja, ki je za skoraj dve desetletji pomembno zaznamovalo Poljansko dolino. V najboljših letih je zaposloval več sto ljudi in »dolino odprl v svet«, kot je poudaril pobudnik srečanja Ciril Alič. Ob 50. obletnici ustanovitve so se tako nekdanji zaposleni in sodelavci zbrali na srečanju, namenjenem spominu na delovna leta, skupne zgodbe in predvsem tovarištvo, ki je povezovalo rudarske kolektive. Srečanja se je udeležilo več kot dvesto nekdanjih zaposlenih, sodelavcev in drugih, ki so bili tako ali drugače povezani z rudnikom.

Leta 1976 so raziskave na Žirovskem vrhu pokazale dovolj velike zaloge urana in tako je bil 9. septembra tega leta Rudnik urana Žirovski vrh vpisan v sodni register. Prvega januarja naslednje leto se je v podjetju zaposlilo prvih šest delavcev, prvi rudar pa 1. marca 1977. V matični knjigi rudnika se je skozi leta zvrstilo 719 zaposlenih. Kopanje rude je steklo leta 1982, v osmih letih pa so izkopali približno 630 tisoč ton uranove rude, iz katere so pridobili 452 ton uranovega koncentrata, so spomnili na dogodku. Svoje zgodbe in spomine na delovanje rudnika so z obiskovalci delili Alojzij Pavel Florjančič, Andrej Pisk, Stane Šopar, Ciril Alič, Peter Dolenc in Hiacinta Klemenčič. Zbrane je nagovoril tudi župan Milan Čadež, ki je zadovoljen, da so nekdanji rudniški prostori dobili novo vlogo. Ob tem je poudaril pomen ohranjanja tehniške dediščine in napovedal, da na tem področju nastajajo tudi nove zgodbe, povezane z bogato rudniško preteklostjo Žirovskega vrha. Obiskovalci so si lahko ogledali tudi razstavo z naslovom Hvala in srečno, uranarji, s katero so poskušali zaobjeti vseh petdeset let delovanja rudnika – od prvih raziskav, gradnje objektov in dela pod zemljo do proizvodnje uranovega koncentrata, sanacije in današnjega monitoringa območja. Skozi fotografije in dokumentarno gradivo so predstavili pomembne mejnike delovanja rudnika in ljudi, ki so zaznamovali njegovo zgodovino.

Mateja Rant