Delal je za prihodnost

Bil je prvi župan novoustanovljene Občine Gorenja vas - Poljane, uspešno jo je vodil dvanajst let – prve tri mandate, skozi zahtevno obdobje postavljanja temeljev nove lokalne skupnosti. Kot so zapisali v čestitki občinske uprave, je njegovo trdo in predano delo v korist naše skupnosti utrlo pot hitremu razvoju Poljanske doline.
Rojen je bil leta 1935 očetu Jožefu in materi Mariji na veliki kmetiji pri Žgajnarju na Dolenji Dobravi. Krstili so ga za Jožefa, tako kot je bilo ime očetu. Poleg njega so se rodili še tri sestre in trije bratje, eden je še zelo majhen umrl. Starša sta mu privzgojila delovne navade in ljubezen do domače zemlje. Oče je bil daleč naokrog znan in spoštovan ljudski živinozdravnik. Osnovno šolo je obiskoval na Trati, ki je bila takrat še samostojno naselje. Zatem je bil vajenec pri kovaču. Kljub temu da je bil najstarejši od bratov, se je odločil prepustiti kmetijo bratu Janezu, saj si je izbral drugačno poklicno pot. Zaključil je srednjo ekonomsko šolo, nato pa ob delu še študij organizacije dela na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju. V podjetju Termo, kjer so proizvajali izolacijski material, je kmalu napredoval v obratovodjo v Bodovljah, kasneje pa v Škofji Loki. V osemdesetih letih so se pri njem oglasili takratni predsednik Krajevne skupnosti (KS) Gorenja vas, politični predstavnik in predstavnik kmetov s predlogom, da on prevzame vodenje krajevne skupnosti, saj je bilo to obdobje močnega nasprotovanja gradnji blokovskih stanovanj v Blatih. Kot se spominja, so njega videli kot primernega, da pomiri konflikte. V želji, da pripomore k boljšim razmeram v domačem kraju, je funkcijo sprejel. Pod njegovim vodstvom je KS Gorenja vas uspešno delovala. Po osamosvojitvi Slovenije v začetku devetdesetih let se je začelo razmišljati o novih občinah, po Jožetovih izračunih bi bila učinkovita občina, ki bi obsegala zgornji del Poljanske doline. S svojo občino bi, kot je pojasnil, pridobili tudi več sredstev za razvoj tukajšnjih krajev.

Orali ledino
Leta 1994 je končno prišlo do ustanovitve samostojne Občine Gorenja vas - Poljane. Začetki niso bili lahki, saj se je pojavil problem že pri poimenovanju, Poljanci so težko prenesli dejstvo, da si ga bodo morali deliti z Gorenjo vasjo ter da sedež ne bo v Poljanah. Veliko truda so morali vložiti tudi v pridobitev lastništva nad takratnim domom Partizan, v katerem je občinska uprava dobila prostore. Skupaj s prvimi občinskimi sodelavci, ki jih tudi ni bilo enostavno najti, so orali ledino na področju organizacije in financiranja šolstva, zdravstva in javne infrastrukture. Veliko sredstev so vlagali v odkupe zemljišč za gradnjo cest, med njimi je bil zelo pomemben odkup parcel za gradnjo gorenjevaške obvoznice.
Jožetu pa je še posebej v veliko zadoščenje, da je poskrbel za odkup stare šole v Gorenji vasi, v kateri je sedaj Hiša generacij, in Šubičeve hiše v Poljanah, kjer je sedaj kulturni center. Nemalo truda je vložil tudi v lastništvo Dvorca Visoko, ki je sicer ozemeljsko pripadel občini Škofja Loka; prizadeval si je, da bi lastniške deleže gorenjevaško-poljanske občine na drugih nepremičninah nekdanje skupne občine prenesli na dvorec. Urediti so morali tudi občinske meje, kjer tudi ni šlo brez polemik. Na njegov predlog se je spremenila zakonodaja na področju prenosa državne lastnine na občine in tako je Občina Gorenja vas - Poljane pridobila zemljišča in nekatere stavbe nekdanjega Rudnika urana Žirovski vrh za potrebe industrijske cone. Še v njegovem mandatu so se odkupila zemljišča za industrijsko cono Dobje, na Smučišču Stari vrh pa so imeli podobne težave, kot še obstajajo. Pri Topličarju v Kopačnici je poskrbel za testno vrtino z namenom razvoja kopališkega turizma, a je razočaran, ker se po koncu njegovega mandata leta 2006 tu ni več veliko zgodilo v to smer. Še bolj pa je razočaran, da ni prišlo do gradnje doma starejših občanov, ki jo je pripravljal, saj so potrebe po tem velike, zato obžaluje, da ni bil župan še en mandat, da bi uresničil to gradnjo. V času njegovega županovanja se je veliko naredilo na področju šolstva, dogradili sta se šoli v Gorenji vasi in Poljanah, v slednjih se je na novo ustanovila osemletka, zgradil se je vrtec na Sovodnju ter na novo uvedel v Lučinah in Javorjah, v Lučinah je bila zgrajena športna dvorana. Posebno pozornost je posvečal urejanju cest, vodovodov in telekomunikacij v hribovita območja z namenom ohranitve poseljenosti. Kot se spominja, je bilo to marsikdaj kamen spotike pri občinskih svetnikih iz doline. V zdravstvu so s podeljevanjem koncesij začeli širiti nabor uslug, med drugim so uvedli fizioterapijo. Z vsakoletnimi razpisi so skrbeli tudi za kulturno dediščino, s tem so pomembno pripomogli k obnovi sakralnih spomenikov. Zavzel se je tudi za postavitev obeležij v vseh župnijah v spomin po vojni pomorjenih žrtev revolucije. Kot župan ni bil član kake politične stranke, vedno neodvisni kandidat.

Obiskala sta vse celine
Po koncu županske službe se je posvetil potovanjem po celem svetu skupaj z ženo Bredo, obiskala sta vse celine. Skupaj z nekdanjimi sodelavci iz Škofje Loke so v okviru Planinskega društva Škofja Loka prehodili številne slovenske in tuje hribe in gore, še posebej je občudoval lepote domovine Slovenije. Za ohranjanje telesne kondicije še vedno dnevno hodi na sprehode po Gorenji vasi in bližnji okolici. Okroglo obletnico je praznoval skupaj s sorodniki in prijatelji v Sokolskem domu, posebej pa so mu voščili tudi sedanji župan Milan Čadež in člani občinske uprave, društvi upokojencev iz Poljanske doline in Škofje Loke ter predstavniki Krajevne organizacije Rdečega križa Gorenja vas.

Jure Ferlan