Dobra vaga v nebesa pomaga

Merilno posodico za dva centilitra kot spomin na svoje prednike, ki so se ukvarjali z gostinsko dejavnostjo, hrani Dušan Škrlep iz Gorenje vasi.

Posodica iz kovine v obliki visokega valja z ročajem ima na obodu vtisnjeno oznako prostornine 2 CL, kot potrdilo, da se volumen ujema z oznako, pa sta na zgornjem robu posodice vtisnjena dva reliefna žiga iz mehke kovine. Gre za majhno merico, s katero so merili točenje žganih pijač. Z žigi, kakršna sta tudi na omenjeni merici, so državne oblasti v preteklosti overovljale merilne pripomočke po zakonskih predpisih. S tem so zagotavljale pošteno distribucijo blaga in uporabo potrjenih mer tudi nadzirale. Za urejanje tega področja so bile sčasoma uvedene posebne ustanove, imenovane merosodni uradi.

Meritve mase, dolžine, prostornine in časa so bile tudi na slovenskih tleh že od prazgodovinskih časov zelo pomembne, kar dokazujejo tudi arheološke najdbe. V obdobju antike, Bizanca in v poznejših obdobjih so skozi kraje današnje Slovenije vodile vojaške in trgovske poti, ki so pomenile blagovno menjavo in z njo povezane meroslovne aktivnosti. V času srednjega in poznega srednjega veka meroslovne aktivnosti niso bile najbolje organizirane, saj so bile prepuščene ureditvi posameznih lokalnih oblasti. Podobno stanje kot na področju Slovenije je bilo tudi drugje po Evropi. Vladarica Marija Terezija je v habsburški monarhiji vpeljala za tiste čase vzoren red na področju meroslovja. Zahvaljujoč temu so imele Slovenske dežele že v 18. stoletju urejen meroslovni sistem. V patentu o cementiranju (merjenju) iz leta 1777 je natančno odredila, kakšna merila se lahko uporabljajo ter kako in kje se overjajo. Danes naloge merosodnega urada, to je strokoven pristop k meroslovju, ki omogoča učinkovito delovanje gospodarstva, zdravstva in družbe nasploh, opravlja Urad Republike Slovenije za meroslovje.

Jure Ferlan