Druženje ob župnijskem žegnanju

Organizirano je tudi (ali predvsem) z namenom, da se na ta dan razbremenijo gospodinje ali gospodinjce, da jim ni treba pripravljati kosila doma, obenem pa preživijo nekaj ur v prijetni družbi in utrdijo zavest pripadnosti skupnosti.

Pripravili so ga tudi letos, v nedeljo, 24. avgusta, po slavnostni maši. Za postrežbo s pečenimi mesninami, veliko zelenjave ter domačega kruha in peciva, ki so ju prispevali posamezniki, je poskrbela številna ekipa prostovoljcev. Seveda so točili tudi osvežilne napitke, pri tem pa so pazili na ekološki vidik in racionalno porabo kozarčkov, tako da je vsak uporabljal samo enega s svojim imenom. Na mizah in klopeh pred župniščem na Trati se je zbrala večina udeležencev maše, saj postaja župnijski dan, kot se imenuje prireditev, tradicionalen. Vabljeni so bili tudi župljani iz župnij v soupravi s Trato, to je Leskovice, Nove Oselice in Stare Oselice, ki se bodo prihodnje leto tega dne udeležili že kot polnopravni župljani, saj je napovedano, da se bodo omenjene župnije z novim letom pridružile Župniji Trata. Cerkveno žegnanje je spomin na obletnico posvetitve (žegna) cerkve in velja za največji praznik posamezne cerkve. Na Poljanskem se imenuje sejem, saj so v preteklosti ob tej priložnosti pred cerkvijo kramarji postavili stojnice, na katerih so prodajali različne priboljške, npr. pecivo iz lecta. Žegnanje je praviloma ločeno od patrocinija, to je praznika zavetnika posamezne cerkve, na Trati je to sveti Janez Krstnik, katerega god se tu praznuje na njegov rojstni dan 24. junija in nedeljo zatem. Zavetnik župnijske cerkve je hkrati tudi zavetnik celotne župnije.

Jure Ferlan