Freska, spomenik in poljanske cerkve

Kot je pojasnila direktorica občinske uprave Elizabeta Rakovec, so za prestavitev in preureditev spomenika izvedli obsežna usklajevanja z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije ter pridobili vsa soglasja za prestavitev freske, ki so vsebovala tudi obsežna priporočila in navodila za izvedbo prestavitve. Ta je obsežen zalogaj in poteka v več fazah. Premik tako velike freske v enem kosu – skupaj z zidom, na katerem je naslikana –, na katero je treba skrbno paziti, da se ne poškoduje, saj gre za občutljivo umetnino, je ta čas edinstven gradbeni in konservatorski poseg na ravni celotne Slovenije. Konec novembra je Zavod za varstvo kulturne dediščine odobril prestavitev stebra iz hotaveljskega kamna na spomeniku NOB, za katerega sta načrt naredila arhitekta Tone Bitenc in Tone Mlakar, izdelali pa so ga v Marmorju Hotavlje. Prestavljen bo na obstoječi nižji plato. S tem bo omogočena boljša vidljivost freske, ki bo nameščena na nivoju višjega platoja v skladu z rešitvijo, ki so jo predlagali na občini. Če bi steber ostal na sedanjem mestu, bi namreč zakrival del freske in bi tako ne bila ustrezno vedutno izpostavljena. Kot že omenjeno, selitev freske poteka v več fazah gradbenih del: po ojačitvi zaledne stene za fresko v objektu se bo začela postopna izvedba armiranobetonskih nosilcev na vseh štirih straneh freske, da se tako po strokovnih navodilih statika in restavratorja ustvari nosilni obod za prestavitev freske, s katerim bo nato v celoti prenesena čez cesto k spomeniku. S strani statika so bili izdelani PZI armaturni načrti za izdelavo vseh nosilcev okoli freske, od katerih bo zgornji imel tudi vlogo odkapne strehe za zaščito freske. Statik je pripravil projekt novega temeljenja na novi lokaciji pri spomeniku NOB, ki je že v izdelavi.

Za prestavitev kamnitega stebra na spomeniku NOB je že dorečena tehnologija prestavitve. V poteku so pripravljalna dela. Prestavitev stebra bo potekala sočasno s prestavitvijo freske. Predvidoma sta obe prestavitvi načrtovani sočasno v mesecu januarju, če bodo to takrat dopuščale vremenske razmere. Kot poudarjajo na občini, so vse tri registrirane enote kulturne dediščine, fresko, spomenik in arheološko najdišče, ki se nahajajo na enotni lokaciji, spoštljivo obravnavali s ciljem njihove ohranitve in nadaljnje prezentacije. Čaka jih še največji izziv: oblikovati optimalen način prezentacije najdb ostankov kar treh cerkva, od katerih je najstarejša stara skoraj tisoč let. Pri tem bo s pripravo projektne ideje kot strokovna institucija pomagal Zavod za varstvo kulturne dediščine. Ob vsem Elizabeta Rakovec še dodaja: "Če je ta kraj stoletja navdihoval in vabil k zbiranju tolikšno število rodov naših prednikov, ki nemo kličejo k pozitivnim zgodbam preseganja virusa umetnih delitev in vabijo k povezovanju, smo tudi mi dolžni pristopiti k ohranjanju dediščine s kar največjo skrbnostjo, saj želimo varovati umetniške stvaritve domačih krajev ter spoštovati drugačnost in različnost zgodovinskih obdobij, ki so jih doživeli pretekli rodovi prebivalcev Poljanske doline. Predvsem pa želimo slediti zgodbi, ki presega zgolj varovanje kulturne dediščine in ustvarja priložnost za zgleden pristop k spoštovanju različnih nazorov in izročil raznolikih zgodovinskih obdobij, iz katere bi se naši potomci učili živeti v miru in sožitju, ki nikoli ne ruši, pač pa povezuje v dobrobiti celotne skupnosti."

Jure Ferlan