Janez Brelih je bil umetni mizar s Sovodnja
17.9.2026
Župnija Spodnja Idrija je v zadnjih dveh letih v župnijski cerkvi Marije Vnebovzete na Skalci v Spodnji Idriji izvedla projekt restavriranja oltarja svetega Janeza Nepomuka v desni stranski kapeli.
Sveti Nepomuk velja za zavetnika spovedne molčečnosti, mostov, proti poplavam in rudarjev. Med konservatorsko-restavratorskimi deli so izvajalci iz Zavoda H'Art z Mrzlega Vrha nad Idrijo odkrili dva drobna listka, ki sta bila skrita v konstrukciji lesenega oltarja.
Na enem, ki je padel z zarjavelega žeblja, je rokopis v stari nemški pisavi ali gotici, ki ga je prevedla profesorica nemščine Marija Mojca Peternel, saj je bil napisan v nemščini. Na njem je zapis rezbarja Jakoba Bizjaka iz Cerknega, ki pravi, da se je leta 1849 udeležil vojnega pohoda v Italiji in bil nato po osmih letih vojaške službe odpuščen kot kadet devetega lovskega bataljona. Ko se je vrnil domov, je izdelal vse kipe na tem oltarju, razen ležečega Janeza Nepomuka v grobu v menzi oltarja. Takrat je tudi v ozadje oltarja pritrdil svoj rokopisni list, ki je ostal neodkrit skoraj 170 let, vse do nedavnega. Na njem je datum 24. julij 1857, kar je najverjetnejši dan zaključka izdelave kiparske opreme na oltarju. Poleg tega je bil v atiki, to je vrhnjem delu oltarja, v lesenem stebru najden še en listek s slovenskim zapisom. Listek je po vsej verjetnosti ostanek nekega pisma, saj je na zadnji stani sled voščenega pečata. Rokopis razkriva imeni obeh mizarskih mojstrov, ki sta izdelala oltarno kuliso. To sta bila Jožef Bašelj iz Gorenjih Jazen na Cerkljanskem in Janez Brelih s Sovodnja v župniji Nova Oselica. Zapisano je tudi, da sta oltar začela izdelovati 26. aprila 1857, dokončala pa 30. julija istega leta. Najdena lističa sta dragocen dokument svojega časa, lahko bi ju poimenovali kar časovna kapsula, saj sta ohranila natančno datacijo nastanka in imena ustvarjalcev spodnjeidrijskega Nepomukovega oltarja. Janez Brelih je bil sprva pomočnik pri podobarju in pozlatarju Antonu Zajcu na Sovodnju. Na listku pa je podpisan kot »tišler v nemški Idriji«, kar pomeni, da je v obdobju nastanka oltarja deloval v mestu Idrija. V preteklosti so Idrijo imenovali Nemška Idrija, saj so jo s tem poimenovanjem razlikovali od Spodnje Idrije. Z najdbo zapisa se je z gotovostjo potrdil še eden izmed njegovih izdelkov, ovržena pa je bila domneva, da je to izdelek podobarja Jurija Tavčarja. Najdba teh dveh dokumentov je bila presenečenje, čeprav v starejših obdobjih ni bila redkost, da so mojstri in umetniki ob dokončanju del na skrito mesto v oltarju vstavili list z besedilom, kdo je izdelovalec oltarja in kipov na njem, v upanju, da ga bo nekoč nekdo našel in imena izdelovalcev ne bodo utonila v pozabo. Pomembno najdbo je 12. avgusta javnosti predstavil župnik v Spodnji Idriji Primož Erjavec. Restavrirani oltar je na praznik Marijinega vnebovzetja, 15. avgusta, ko se slavi zavetnica cerkve v Spodnji Idriji ali na Fari, kot temu kraju rečejo domačini, blagoslovil zlatomašnik in nekdanji tukajšnji župnik Franc Kavčič.
Jure Ferlan