Jubilej župnije

Območje javorske fare je do leta 1875 sodilo pod Župnijo Poljane in je delovalo kot lokalija s stalnim župnikom. Leta 1765 se je javorska občina izločila iz poljanske župnije in ustanovljen je bil vikariat in s tem je v Javorje prišel tudi duhovnik. V Javorjah so leta 1779 zgradili slabo majhno stanovanje za duhovnika v leseni stavbi, ki je služila tudi za mežnarijo. Kasneje so zgradili boljše zidano župnišče.

Želje po samostojni župniji so dolgo tlele med Javorci. Leta 1875, ko je v Javorjah deloval župnik Matevž Jereb, pa se je fara Javorje osamosvojila in postala samostojna Župnija Javorje. Sledile so večje obnove farne cerkve svetega Tilna. Cerkev na tem mestu je opisana že v Loškem urbarju iz leta 1501. V letih po ustanovitvi fare je cerkev doživela še več prenov, dozidali so dve bočni kapeli, iz katerih so kasneje sicer odstranili oltarje, obnovili glavni oltar, postavili orgle, obnovili zvonik in nadomestili med vojno odtujena dva zvonova. Župnija Javorje je po površini dokaj velika, saj obsega vasi Javorje, Murave, Dolenčice, Dolenjo in Gorenjo Žetino, del Gorenje Ravni, Četeno Ravan, Podvrh, Zapreval, Mlako, Jarčje Brdo in Krivo Brdo. Župnija je zelo živa in število prebivalcev se iz leta v leto povečuje. Zadnjo obnovo pa je doživel zvonik. 

Na predvečer praznika so v cerkvi pred izpostavljenim Najsvetejšim potekale pete litanije, ki so jih peli Javorski pevci, sledilo je odprtje razstave Križev pot, delo domačega umetnika, kiparja in slikarja Petra Jovanoviča, ki je na ogled postavil svoje grafike. Predstavljenih je štirinajst postaj križevega pota, 15. je vstajenjska. Vse slike so uokvirjene, narisane na črnem papirju s srebrnim in zlatim tušem. Praznovanje se je nadaljevalo na nedeljsko jutro, ko so zvonovi svečano oznanjali praznik farnega žegnanja ob godu sv. Tilna in praznovanje 150-letnice župnije Javorje. Praznično sveto mašo je vodil nadškof Stanislav Zore. Najprej sta nadškof Stanislav Zore in župnik Ciril Istenič blagoslovila prenovljeni zvonik, nato pa se je množica vernikov preselila v domačo farno cerkev, ki pa tokrat ni mogla sprejeti vseh in več kot polovica jih je ostalo zunaj. Po svečani maši je sledila pogostitev pri župnišču pod šotorom, kjer je prav vsak lahko okusil dobrote domačih gospodinj, ki so se tokrat res potrudile in pripravile peciva in dobrot dovolj za vse.

Hermina Jelovčan