Koledniki obiskali Poljane

Kranjski furmani, ki so del pevske sekcije Akademske folklorne skupine Ozara Kranj, skrbijo za ohranjanje več sto let starega obrednega koledovanja. Po božiču se odpravijo po hišah ter s pesmijo in ropotom voščijo novo leto ter zaželijo srečo in zdravje. V Poljanah so se jim pridružili še plesalci Foklorne skupine Zala in skupaj so poskrbeli za veselo praznično vzdušje. 

Po besedah mentorja skupine Kranjski furmani Adrijana Novaka je imela včasih skoraj vsaka vas svoje kolednike, potem pa je ta običaj skoraj utonil v pozabo.» Koledniki so po božiču dobili dovoljenje, da se odpravijo po hišah. S pesmijo ter z ropotom, vriskanjem in tudi plesom so odganjali vse, kar se je slabega nabralo v starem letu, in tako naredili prostor za dobro. « Sami so odkrili tudi več kot tristo let stare kolednice, ki jih spremljajo različni inštrumenti in priložnostna »ropotala«, med katerimi je tudi hudičev boben, ki so ga izdelali po vzoru bobna, ki so ga na begu za sabo pustili pred Dunajem poraženi turški janičarji. Pri koledovanju se jim pridruži še kranjski nočni čuvaj iz sredine 19. stoletja. Del njihove opreme je še z zelenjem okrašen pleten koš, v katerem z veseljem sprejmejo kakšno zahvalno darilo – poleg denarnega prispevka so veseli tudi dobre mesnine ali litra domačega ...

Koledovanje so ljudje praznovali že v času pred krščanstvom, in sicer ima izvor v rimskih časih, ko je dobilo tudi ime – prvi dan v mesecu so namreč Rimljani imenovali calandae. Na prvi dan novega leta so rimski meščani v sprevodih hodili po mestu ter peli in plesali. Krščanstvo je ta običaj prevzelo in ga postavilo v čas med božičem in praznikom Svetih treh kraljev.

Mateja Rant