Krvodajalcem podelili zaslužena priznanja

Jerneju Kosu krvodajalstvo način življenja
Krvodajalec je že od 18. leta dalje. Ob tem, da lahko kot drugi krvodajalci vsako leto kri daruje štirikrat na polnem odvzemu, ga z Zavoda za transfuzijsko medicino pokličejo še na dva postopka: plazmaferezo in tromboferezo. Plazmo lahko daruje na največ tri, trombocite pa na vsake štiri tedne. Pove, da sta zadnja dva postopka bistveno dolgotrajnejša; za odvzem trombocitov, za katere imajo vnaprej določenega prejemnika, ga pokličejo le dva dni vnaprej. V zadnjem času si že kar sam, če je mogoče, vnaprej določi dneve obiskov na zavodu. V Ljubljano se odpravi že zjutraj, postopek pa mu vzame celo dopoldne. Zadovoljen je, da ga v službi razumejo in pri njegovih človekoljubnih dejanjih tudi podpirajo. Pravi, da krvodajalstvo postane način življenja in »pride v kri«. Temu je pritrdil tudi Ivan Alič iz Javorij, ki je z Darkom Buhom iz Poljan prejel plaketo in priznanje za več kot stokrat darovano kri. Plakete so sicer prejeli še krvodajalci za več kot 50 ali 80 odvzemov, ostali jubilanti pa priznanja.

Vodilni na Gorenjskem
Na Škofjeloškem sicer odvzeme krvi organizira območno združenje Rdečega križa, ki redno skrbi tudi za promocijo te najplemenitejše oblike pomoči sočloveku. Zato ne čudi, da smo na Škofjeloškem po številu prijavljenih krvodajalcev še vedno vodilni na Gorenjskem in tretji v Sloveniji, saj kri daruje kar 8,6 odstotka prebivalcev območja. Lani so v združenju organizirali 20 odvzemnih dni ter ob tem zabeležili 3620 prihodov na krvodajalsko akcijo, 158 prebivalcev je kri darovalo prvič. Največ odvzemnih dni je bilo organiziranih v občini Škofja Loka, kar enajst, v Žireh šest, v Železnikih dva, v Poljanah pa eden. Na krvodajalskih akcijah je pomagalo 26 prostovoljcev iz krajevnih organizacij Rdečega križa, ki so opravili kar 736 prostovoljnih ur. 

Letos bodo v OZ RKS Škofja Loka skupno organizirali 21 krvodajalskih akcij. Do konca leta se jih bo zvrstilo 14: sedem v Škofji Loki (14., 15. in 16. julija ter 27., 28., 29. in 30. oktobra), štiri v Žireh (28. in 29. maja ter 1. in 2. septembra), dve v Železnikih (26. in 27. junija) ter ena v Poljanah nad Škofjo Loko (17. julija).

Želja po nadaljevanju izjemne zgodbe 
Število aktivnih krvodajalcev, ki jih skrbno beležijo v svoji bazi in so kri darovali vsaj enkrat v zadnjih treh letih, je na Škofjeloškem skoraj tri tisoč, med njimi jih je bilo lani 36 mlajših od 20 let, 610 starih od 20 do 30 let, 654 v starosti od 30 do 40 let, 773 starih od 40 do 50 let, 680 starih od 50 do 60 let in 233 starih od 60 do 65 let. Največ krvodajalcev ima krvno skupino A+, in sicer nekaj čez tisoč, najmanj pa krvno skupino AB-, le dobrih 30, so v združenju povzeli v poročilu za lansko leto. Posameznikova prostovoljna odločitev, da pomaga sočloveku z darovanjem dela sebe, je največje človekoljubno dejanje, je povedala predsednica škofjeloškega združenja Rdečega križa Magda Blaznik, ki je vsem prisotnim iskreno čestitala in si zaželela, da bi statistika za Škofjeloško tudi v prihodnje ostala pri vrhu krvodajalstva v državi. V Sloveniji sicer na leto poteka več kot tisoč krvodajalskih akcij, zabeležijo pa skoraj 100 tisoč odvzemov krvi. Krvodajalcev je okrog 60 tisoč, približno tretjina je žensk. Organizacijo prostovoljnega, brezplačnega in anonimnega krvodajalstva je pred več kot sedmimi desetletji prevzel Rdeči križ Slovenije, ki je s 56 območnimi združenji postal nacionalni organizator krvodajalstva v državi. Boštjan Novak, samostojni strokovni sodelavec za krvodajalstvo pri Rdečem križu Slovenije, ki je s predsednico podelil priznanja in plakete najvztrajnejšim krvodajalcem, in sicer za 100, 110, 140 in celo več kot 300 odvzemov krvi, je v svojem nagovoru prisotne tudi spodbudil, da nadaljujejo to res izjemno zgodbo krvodajalstva na Škofjeloškem.

Damjana Peternelj