Kulturni praznik z Ljubeznijo po Tavčarju

Uvodoma je zbrane nagovoril župan Milan Čadež, ki se je vprašal, ali smo njegovi rojaki v teh sto letih po njegovi smrti opravili svoje delo. Temu je pritrdil, »saj nas Tavčar in njegova dela delajo prepoznavne širše«, in poudaril, da je vodilno vlogo odigralo prav poljansko društvo z vsemi svojimi predstavami in izdajami knjig Andreja Šubica. Na občini so svoj delež primaknili z obnovitvijo Dvorca Visoko, ob 100. obletnici smrti pisatelja in politika pa se pod njegovo rojstno hišo v Poljanah gradi nov kulturni dom, ki bo novo domovanje kulturnega ustvarjanja v Poljanah in Poljanski dolini. Fotografije s ključnimi fazami v življenju starega in novega doma v izgradnji so bile ob tej priložnosti razstavljene na stenah dvorane Sokolskega doma v Gorenji vasi, v katerem je prireditev potekala. 

Slavnostni govornik, predsednik društva Goran Šušnjar, je spregovoril o ljubiteljski amaterski kulturi, ki jo že vseskozi gojijo v Poljanah in ni nikomur od vključenih primarni vir preživljanja. »Vendarle smo zanjo kot prostovoljci pripravljeni žrtvovati celo svoj prosti čas in denar. Sodelovanje v konkretni dejavnosti nam prinaša zadovoljstvo ob lastnem napredku, občutke pripadnosti in povezanosti z drugimi posamezniki v skupini, veselje ob izpeljanem dogodku, prepoznavnost v okolju, v katerem delujemo. Lahko pa je za mlade celo začetni korak pri iskanju življenjskega poklica. Ljudska kultura pomeni v veliki meri služenje skupnosti,« je poudaril in dodal, da je še posebno v Poljanski dolini močno povezana s Tavčarjem, saj je za ohranjanje spomina na Tavčarja in njegovo delo naredila največ, »veliko več kot država in visoka kultura«. »Leta 1951 je Poljane in Visoko obiskala močna državna delegacija. Šele po 72 letih bodo državni uradniki spet prihajali v Poljansko dolino ob obletnici njegove smrti. Visoka kultura je res vključila Tavčarja v šolske programe, v film, muzikal ter novo dramatizacijo Visoške kronike, vmes so ljubiteljski ustvarjalci po Sloveniji in v Poljanski dolini uprizarjali njegova dela, v ospredju so bila prizadevanja poljanskega kulturnega društva, pod čigar okriljem je bilo izdanih nekaj del z besedili v poljanskem narečju, narejeni dramatizaciji Visoške kronike in Šarevčeve slive, večkrat organizirani Tavčarjevi dnevi, okrogle mize itd. V Poljanah so že najmanj 75 let prisotna dejanja, ki so vtisnila Tavčarja v kulturno zavest lokalnega prebivalstva in širše,« je poudaril in obljubil, da si bodo s predstavniki drugih društev prizadevali, da bo Tavčarjevo leto bogato in zanimivo.

Ključni del slovesnosti so pripravili poljanski gledališčniki in glasbeniki s predstavo Ljubezen po Tavčarju, za katero je scenarij in režijo pripravil Andrej Šubic. Med preplet Tavčarjevih besedil, ki govorijo o ljubezni, ženitvi, družini in tudi o tem, da z ljubeznijo ohranjamo tako rod kot narod, je umetelno vpletel skladbe iz muzikala in filma Cvetje v jeseni ob spremljavi dveh izjemno pretanjeno izbranih glasbil – orglic in citer.

Mika nas mika zven slovenskega jezika 
Slovenski kulturni praznik smo Sovodenjčani ponovno lahko praznovali sproščeno, družno in ponosno v dvorani. Spet so oživele aktivnosti različnih kulturnih skupin, ki so rezultate dela in truda ponudile kar številnemu občinstvu v dvorani. Zapel je mešani cerkveni pevski zbor in pevke Grabljice. Dva venčka je zaplesala folklorna skupina turističnega društva, ki se intenzivno pripravlja na plesno gostovanje v Ameriki. Z rimanimi besedami so se spoprijeli član kulturnega društva in učenci podružnične šole. Slednji so zatrdili, da »z abecedo našo ves svet se nam naslika, da med tabo in mano, med nami, med vami je tisoč besed in zato nismo sami«. Tudi ritem jih je peljal po zvočnih poteh, saj so abecedne deklamacije z zvoki obogatili še učenci pevci in zvočna Orffova kulisa. Ves program so dopolnjevale in povezovale skrbno izbrane ter v poduk podane besede in misli o delu pesnika Prešerna v izvedbi Štefke Eržen.

Damjana Peternelj, Milka Burnik