Marca čas v šoli teče hitreje

Kot vsako leto so učenke in učenci prvega triletja ob prihodu pomladi pomislili na starejše krajane krajevne skupnosti Poljane. Z veliko mero potrpežljivosti in domišljije so izdelali skoraj dvesto pisanih izdelkov – ptičkov. Nato so jih odnesli starejšim krajanom in jim tako na prav poseben način polepšali prve pomladne dni. Sporočili so jim, da mislijo nanje in v njihove domove vnesti barvitost in otroško igrivost.

Tekmovanja
Vse več je tudi šolskih, področnih in državnih tekmovanj – tako športnih kot tudi tekmovanj iz znanja. Na državnem tekmovanju v alpskem smučanju je ekipa naših učenk in učencev osvojila prvo mesto med nekategoriziranimi smučarji. Za to so poskrbeli Izabela Strel s 1. mestom, Loti Poljanšek je bila 5., Andraž Šubic 3., na 12. mesto pa se je uvrstil Oskar Dolenc. Med kategoriziranimi učenci je v svoji kategoriji odlično 6. mesto zasedel Jakob Dolenc. Mentor Aleš Mrak je povedal, da so ti uspehi tudi dosežek Smučarskega kluba Poljane, ki je zgradil temelje smučarskega znanja. Veliko znanja s področja slovenščine, poznavanja literature, poglobljenega razmišljanja in veščin pisanja pa je na državnem tekmovanju iz slovenščine za Cankarjevo priznanje pokazala naša devetošolka Nadja Trobec, ki je med vsemi dosegla 7. mesto in s tem osvojila zlato Cankarjevo priznanje.

Škofjeloški pasijon
Petek, 27. marec, je bil za dvajset naših devetošolcev in še nekaj mlajših učencev poseben. Ne le, da so si skupaj ogledali uprizoritev Škofjeloškega pasijona, nekateri so v procesiji tudi sodelovali. Večer je bil hladen, malo je tudi zapihalo, a imeli so srečo, da so si mogočno predstavo lahko ogledali na zadnjem prizorišču pred Kaščo, ki jim je nudilo zatišje in akustiko. Pa tudi če je koga malo zeblo – prav nikomur ni bilo žal, saj so bili priča nečemu veličastnemu. Kaj si bodo mladi zapomnili:
»Predstava je bila ob 18. uri, ko je bila že tema in zato so do izraza prišle luči in bakle. Zaradi vetra nas je malo zeblo. Kljub temu smo zelo uživali, saj so igralci odlično odigrali. Nekajkrat nas je kar pretreslo ob pogledu na Jezusa, ki je trpel ob mrazu. Zelo je bilo dobro, ker smo sedeli v prvi vrsti in smo zelo dobro videli na oder. Zelo smo bili navdušeni nad kostumi, ki so bili odlično zasnovani in izdelani. Ker smo si pasijon vsi ogledali prvič, nismo vedeli, kaj lahko pričakujemo, a bilo je odlično. Komaj čakamo na naslednjo uprizoritev, ki bo čez šest let.« (Martin Pisk in Ožbej Dolenec, 9. a)
»Za to, da bom igrala v Škofjeloškem pasijonu, sem se odločila, ker je moj oče že od začetka igral in me je prijavil. Tako sem dobila vlogo. Pripravljali smo se že od novembra. Vaje so najprej potekale v župnišču v Škofji Loki, potem pa so se nadaljevale v Nunskem samostanu. Ko igram, sem pred igro zelo živčna, saj me vedno skrbi, da bom pozabila besedilo ali pa kaj narobe izgovorila. Na odru mi je res všeč in zelo uživam v igranju. Čeprav sem vedno, ko pridem na prvo prizorišče, nervozna, je po prvem prizorišču zmeraj bolje, saj malo povadim, vidim, kako gre in mi je res zelo lažje. Pasijon mi je dal veliko, saj sem spoznala veliko ljudi in z njimi spletla prijateljstva.« (Patricija Kokelj, 9. b)

Obisk medijskih hiš
Marec pa je bil zanimiv tudi za nas, šolske novinarke. Da bi poleg teorije, pisanja in zvočnega snemanja s telefonom spoznale še ozadje, v katerem se rojevajo časopisni članki, radijske in televizijske oddaje, smo že v jesenskem času obiskale Radio Sora in Radio 1 in videle, kakšna je razlika med lokalnim in komercialnim radiem. Sredi marca pa smo se odpravile v časopisno hišo Gorenjski glas v Kranju, potem pa še na komercialno televizijo Pop TV v Ljubljano. Zdaj smo bogatejše za številne zanimivosti in novo znanje o različnih zvrsteh in oblikah novinarskega poklica.

Bernarda Pintar in šolske novinarke