Mladi o prepovedi družbenih omrežij v Sloveniji Šolske novinarke

Pred valentinovim so otroci pisali sporočilca, katerih namen ni bil praznovanje ljubezni v romantičnem smislu, ampak spodbujanje prijaznosti, pozornosti in toplih medosebnih odnosov. Učenci so pisali pisma sošolcem, prijateljem, učiteljem ali komur koli, za katerega so menili, da bi mu lahko polepšala dan. Prvošolci so se že v šoli pripravili na pustovanje. Naučili so se nove pustne pesmi in z veliko domišljije in zagnanosti izdelovali svoje pustne maske, ki so jih nesli domov in se predali počitniškemu pustnemu razpoloženju.

Za učenke in učence predmetne stopnje so se v olimpijskem duhu v šolski telovadnici vsak glavni odmor odvijale športne dejavnosti, na razredni stopnji pa so se z olimpizmom srečali med urami športa. Pomerili so se v eni od olimpijskih disciplin, in sicer v prirejeni obliki biatlona, in se sprostili ob glasbi in plesu. Olimpijske vrednote višje, hitreje, močneje so tokrat zamenjali veselje, sodelovanje, zabava in tudi kanček tekmovalnosti. Predvsem pa je pomembno spoštovanje pravih športnih vrednot.

Šolske novinarke so lanskega decembra zasledile novico, da je Avstralija kot prva država na svetu sprejela zakon, ki mlajšim od 16 let prepoveduje uporabo določenih družbenih omrežij (Facebook, Instagram, Snapchat, Threads, TikTok …). S tem vlada želi omiliti negativni vpliv omrežij na mladostnike, zlasti glede vsebin, ki bi lahko škodovale njihovemu zdravju in dobremu počutju. Po zgledu Avstralije tudi Nemčija, Avstrija in nekatere druge evropske države (Francija, Španija, Slovenija) intenzivno razmišljajo o uvedbi prepovedi ali stroge omejitve dostopa do družbenih omrežij za mladoletnike (običajno do 14. ali 16. leta). Neža Tušek in Loti Poljanšek sta takole povzeli rezultate ankete za učenke in učence od 7. do 9. razreda: »Novi avstralski zakon je sprožil tudi številna vprašanja o vplivu omrežij na mlade ter o tem, ali bi bil podoben ukrep smiseln tudi pri nas. Ker so mnenja mladih deljena, smo se šolske novinarke odločile za anketo. Učenke in učence od 7. do 9. razreda smo vprašale, kako bi se odzvali, če bi do prepovedi družbenih omrežij prišlo tudi v Sloveniji. Rezultati so pokazali, da bi morebitna prepoved večinoma povzročila negativno počutje mladih in predvsem nezadovoljstvo med njimi. Na podlagi odgovorov smo ugotovile, da več kot polovica učencev na socialnih omrežjih preživi več kot eno uro, poleg tega jih veliko meni, da se na spletu počutijo varne in se znajo zaščititi ter le redko naletijo na kaj neprijetnega. Mnenja o posledicah ter uporabi po morebitni prepovedi in vplivu teh omrežij na zdravje so med mladimi zelo različna in deljena, medtem ko se večina enotno strinja, da takšen ukrep ne bi vplival na druženje s prijatelji in znanci. Poleg tega je le tretjina za to, da naj se družabna omrežja ne spreminjajo, vsi ostali pa bi ukinili štetje všečkov, sovražni govor in pa konec koncev samo zasvojenost, ki jo vse to povzroča. Tudi glede starostne meje omejitve se učenci niso poenotili. Najstniki bi glede uporabe najbolj pogrešali dopisovanje in skupinske klepete. Odločitev staršev pa bi bila večinoma njihova, in ne državna. Rezultate ankete smo skupaj analizirale in pokomentirale. Prejele smo veliko znanja o delu novinarja in o analiziranju podatkov. Poleg tega smo se še zabavale in preizkusile na terenu.«

Šolske novinarke in Bernarda Pintar