Na Gorenjem Brdu še pletejo zelene vence

15.10.2026

V preteklosti na Slovenskem na velikih slavjih, bodisi civilnih bodisi cerkvenih, niso smeli manjkati dolgi venci, izdelani iz zelenja, ki se je razlikovalo po pokrajinah.

Ponekod so uporabljali bršljan, drugje zimzelen, ki je značilen predvsem za Štajersko, kjer mu pravijo žingerl, na Primorskem pa cipreso. Z njimi so krasili stavbe ali jih ovili okrog mlajev. Marsikje je ta navada zaradi časovne zahtevnosti izdelovanja že zamrla, na Gorenjem Brdu pa jo še ohranjajo. Vence pletejo na domačiji pri Podrantovcu, kjer za organizacijo že več desetletij skrbi Tončka Jesenko, pridružujejo pa se ji nekateri sovaščani. Vence pletejo za večje cerkvene slovesnosti v Župniji Poljane, kot so prva obhajila, birme, nove maše in njihove obletnice. Letos so od ponedeljka, 7., do četrtka, 10. septembra, spletli več deset metrov vencev za okrasitev cerkve sv. Jurija na Volči ob priliki srebrnomašnega jubileja kapucina Mateja Štravsa. Za izdelavo so uporabili vejice ciprese, ki so jih morali najprej skrbno nabrati. Kot je povedala Martina Oblak z Gorenjega Brda, ki se tudi pridružuje pletilcem, so za lepo izdelane in čvrsto povite vence potrebne spretne roke. Vejice enakomerno polagajo ob debelejšo vrvico in povijajo s tanjšim motvozom. Izdelovanje povezuje vaščane, ob dobri družbi in prijetnem klepetu pa čas hitreje mineva. Posamezniki poskrbijo tudi za sladke prigrizke, da med delom, ki lahko traja tudi po več ur, od dopoldneva do popoldneva, ne zmanjka energije. Izdelovalci so v glavnem upokojenci, ki radi namenjajo svoj čas za skupno dobro, tudi tokrat so bili zadovoljni, da so polepšali praznovanje na Volči s svojim prispevkom.

Jure Ferlan