Njegova literatura slavospev ljubezni

Knjigo o Ivanu Tavčarju je avtorica Urška Perenič, redna profesorica za slovensko književnost na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in višja znanstvena sodelavka na Inštitutu za kulturno zgodovino Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, zastavila kot preplet biografske in literarne študije. »Moje preverjanje literature je vedno povezano z osebnostmi, ki so to literaturo pisale, zato se mi zdi pomembno, da se, kolikor je to mogoče, poglobim v življenje ustvarjalca.« Literature, je poudarila, ne razume kot nečesa sterilnega. »Marsikdo bi mi zato lahko očital neznanstvenost, a to nima nič opraviti z znanstvenostjo. Do osebe, ki jo obravnavaš, moraš čutiti neko strast, predvsem pa je pomembno, da si upaš o ustvarjalcu povedati tisto, kar ti razumeš iz opusa,« je poudarila Urška Perenič. Avtorica tako bralca popelje med valove Tavčarjevega življenja in ustvarjanja, vse od njegovih prvih objav v šolskih glasilih do zrelosti v klasičnem realizmu. »V knjigi Na valovih življenja velikega Poljanca spremljamo na njegovih številnih poteh med ljubljanskim Bregom, kjer se je ustalil s svojo življenjsko družico Franjo in otroki, in Visokim, kjer so svoj večni mir našli ne samo Tavčarjevi, temveč tudi junaki in junakinje Tavčarjeve Visoške kronike,« so zapisali ob knjigi. Za opis Tavčarjeve osebnosti pa si je Urška Perenič besede izposodila pri Prešernu: »Znal je biti priljuden in znal je biti prevzeten – znal se je približati ljudem, a se je obenem zavedal, da ni kdorkoli; vse, kar je dosegel, je dosegel z delavnostjo, trdim delom, kar je značilno za vsa velika imena slovenske književnosti.« Predvsem pa je bil po njenem prepričanju eden najodličnejših slovenskih literarnih popisovalcev ljubezni – ljubezni z velikim L. »Skozi svojo literaturo je napisal slavospev ljubezni.«

Mateja Rant