Podeželske žene praznovale petdesetletnico

Korenine Društva podeželskih žena Blegoš segajo v leto 1976, ko so ustanovili aktiv žena zadružnic. V minulih petdesetih letih, so poudarili na prireditvi v Sokolskem domu, je društvo pustilo neizbrisen pečat v njihovem okolju – povezovalo je generacije, prenašalo znanje in vrednote ter poskrbelo, da dediščina tamkajšnjih krajev živi naprej. Prihodnost, verjamejo v društvu, je polna novih idej, povezovanj in uspehov. Društvo ta čas po besedah njegove predsednice Joži Demšar šteje 176 članov, največ iz Poljanske doline, nekaj pa tudi iz okoliških krajev in celo širše Gorenjske. Čeprav so društvo podeželskih žena, je v društvu tudi deset moških. »Zakaj bi pa samo ženske kuhale,« se posmeje Joži Demšar in povsem resno prizna, da prav zaradi tega veliko lažje napolnijo avtobus, ko se odpravijo na kakšen izlet. Kot so spomnili na prireditvi ob jubileju, do ustanovitve Zadružne zveze Slovenije leta 1972 organizirano delovanje kmečkih žena ni imelo prave podpore. »Po ustanovitvi je zveza začela spodbujati ustanavljanje aktivov kmečkih žena pri kmetijskih zadrugah. Na Kmetijski zadrugi Škofja Loka so ob podpori direktorja Vinka Kržišnika in strokovni pomoči sekretarke Mire Primožič jeseni 1975 stekli prvi pogovori o organiziranju aktivov kmečkih žena. Pomembno vlogo je imela tudi Milena Kulovec iz Kmetijske pospeševalne službe za Gorenjsko, ki je usmerjala strokovno pomoč na tem področju.« Prav zaradi dobre podpore zadruge in strokovnih služb, so poudarili, je bil prav v Škofji Loki organiziran prvi aktiv žena zadružnic na Gorenjskem. »Spomladi 1976 so nato aktive ustanovili še v vseh 14 zadružnih okoliših Kmetijske zadruge Škofja Loka.« Leta 1998 so ustanovili Društvo podeželskih žena Blegoš, katerega ustanovne članice so bile Anica Čemažar, Marica Bogataj, Marija Frlic, Marjeta Kokelj, Francka Lamovec, Helena Klemenčič, Stanislava Homec, Frančiška Dolenec, Marija Jeraša in Bernarda Stanonik.

»V vseh teh letih smo skupaj ustvarile izjemno bogat program. Izvedle smo nešteto predavanj in tečajev, obiskovale kulturne prireditve, se podajale na ekskurzije in izlete, skrbele za zdravje z organiziranimi pregledi in telovadbo ter se povezovale ob številnih družabnih srečanjih,« je spomnila Joži Demšar in dodala, da je poseben pečat pustila tudi odmevna prireditev Srečanje na Blegošu. Znotraj društva so delovale in še vedno delujejo različne kulturne sekcije – dramska, likovna, pevska, literarna. »Društveno udejstvovanje je bilo marsikateri ženski v spodbudo in zagon, da se je odločila na kmetiji odpreti še dopolnilno dejavnost ali pa celo podjetje,« je še pojasnila Joži Demšar. Kot je poudarila, so posebno ponosne na številna priznanja na različnih ocenjevanjih domačih dobrot in raznih tekmovanjih. Predvsem pa so po besedah Joži Demšar skupaj pridobile veliko novega znanja, stkale številna prijateljstva in ustvarjale prijetne, nepozabne trenutke.

Mateja Rant