Poletje pod Starim vrhom

Prvi pohod sredi julija, ki ga imenujejo kar Poletni pohod, je pohodnike tokrat vodil na dokaj neobljuden vrh med polanskimi griči, in sicer na Koprivnik. Koprivnik s svojimi 1393 metri je lahko dostopen hrib skoraj vsakemu pohodniku, a vseeno je vzpon nanj dokaj strm in pohodniki so pošteno grizli kolena, ko so se nanj vzpenjali iz vzhodne strani. Na vrhu je porasel z drevjem in razgled se le tu in tam odpre med bukvami. Pohodniki so na vrhu posedeli in malicali odlične suhe klobase domačega mesarja Petra Šubica, ki so jih prejeli ob vpisu, otroci so čisto potihoma pogledovali proti ograjeni odprtini na vrhu, da ne bi slučajno prebudili zmajčka, ki počiva v jami pod vrhom. Tu lahko prišepnemo, da se pripravlja pravljica o zmajčku iz Koprivnika. Pohodniki so nadaljevali v smeri Blegoša in se po krajšem spustu povzpeli še na skoraj neopazni in pozabljeni Romovec. Sledila je vrnitev proti Javorjam, a so najprej obiskali še Kmetijo odprtih vrat Andrejon in nato potrkali na vrata tudi pri slikarju in kiparju Petru Jovanoviču v Žetini. Rad jim je razkazal svoj mali atelje in nekaj svojih res prelepih umetnin. Naslednji pohod bi sledil že čez štirinajst dni, a je slabo vreme prekrižalo načrte, zato so pohod in prireditev Dan oglarjev prestavili za en teden. Pohod Med gorami je sicer označen tako, da pohodnika vodi preko treh polanskih gričev Koprivnika, Mladega in Starega vrha, a tokrat so pohodniki dobesedno hodili med gorami in se razen Starega vrha izognili ostalih dveh. Najprej so se po južni strani Starega vrha podali proti gozdovom pod Koprivnikom in nato na vojaško cesto, po kateri so nadaljevali pohod najprej do sedla, kamor je Andrejonov Marko pripeljal domačo malico za vse udeležence pohoda; kislo mleko, domačo zaseko in sir ter domače sladke dobrote. Pohodniki so okrepčani in dobre volje nadaljevali pot proti Staremu vrhu in nato mimo Tončkine koče, od koder so se spustili proti prizorišču 54. Dneva oglarjev, kjer je bilo ob njihovi vrnitvi že zelo živahno.

54. Dan oglarjev
Prireditev Dan oglarjev že vse od vsega začetka tradicionalno poteka na prvo nedeljo v avgustu, a včasih vreme ponagaja in tako je letos prireditev potekala drugo nedeljo v avgustu. Lepo toplo vreme je na Grebljco privabilo veliko množico obiskovalcev. Najprej so lahko zaplesali ob glasbi ansamblov Škurti in Jazbeci, nato pa jih je dolgo v noč zabaval še ansambel Kerlci. Člani turističnega društva so prikazali ročno obdelavo lesa – žagarijo, mojster Franc Bizovičar je praktično prikazal uporabo oglja pri kovaštvu. Marjan Kožuh iz Voklega je predstavil mlin na dizelski pogon. Malce dlje se je napovedovalka zadržala na stojnici Mirka Štiblja, ki je letos poleg svojih pletarskih izdelkov prinesel na ogled tudi repliko meteorita Javorje, saj letos mineva 15 let od potrditve te posebne najdbe. Vrhunec prireditve je prižig kope. Ta čast je letos pripadla Jožetu Prahu, predstavniku Turistične zveze Slovenije, ki praznuje 120 let, druga je kopo prižigala Marta Gornik kot predstavnica PŠ Javorje, ki prav tako praznuje 120 let. Sledili so še Janez Pegam, gost iz Društva oglarjev Slovenije iz Selške doline, Mirko Štibelj, najditelj in lastnik meteorita Javorje, ter predsednik Turističnega društva Žirovski vrh Štefan Bogataj. Glavni kopar Tone Kokelj - Tunčk pa je vse navzoče pozdravil s koparskim pozdravom »Naj gori!«. Ko je kopa zagorela, je bil čas za edinstveno tekmovanje – pajsanje hloda, ki je na tej prireditvi tudi že stalnica, prav tako kot zmagovalca tega tekmovanja, to sta oče in sin Štalec. Za popoln zaključek programa pa je poskrbela igralska zasedba Vilma Kos, Peter Cankar in Marko Dolenc, ki je igro tudi napisal in v njej odlično upodobil nekdanjega člana društva in legendo, zidarskega mojstra Hribucovega Toneta.

Hermina Jelovčan