Ponosna na napredek v moči in tehniki

Trener Martin Janžeković je v sodelovanju z BiG gymom v Gorenji vasi organiziral delavnico olimpijskega dvigovanja uteži. »Ker sem takrat redno trenirala pri Blažki in Gregorju, sem se udeležila omenjene delavnice in ta šport me je kaj hitro pritegnil. Ko sem začela redno obiskovati Martinove treninge v Ljubljani, sem ugotovila, da mi je dvigovanje uteži pisano na kožo,« svoje začetke opisuje Ana Koprivnikar, ki letos zaključuje 6. letnik medicine v Ljubljani. Do sedaj se je udeležila več ligaških tekem ter državnih tekmovanj v letu 2023 in 2024, kjer je osvojila zlato in srebro. »Z uvrstitvami sem zadovoljna, predvsem pa sem ponosna na napredek v moči in tehniki, ki mi ga je uspelo narediti od enega do drugega državnega prvenstva.« 

Kot pojasni, je v Sloveniji tekmovalk manj kot tekmovalcev, a število vsako leto raste. »Med nami vlada sproščeno in kolegialno vzdušje, polno spodbujanja. Prav zato mi je atmosfera tu bolj všeč kot v marsikaterem konvencionalnem fitnesu.« Treningi potekajo v za to namenjenem fitnesu s primerno opremo. Potrebne so ustrezne uteži in podlaga, saj uteži po koncu dviga preprosto vržejo na tla. »Moji treningi so razdeljeni na treninge za poteg in treninge za nalog in sunek. To sta tudi tekmovalni disciplini. Trening je sestavljen iz treniranja samega dviga in pa podpornih vaj za piljenje tehnike in razvijanje večje moči in hitrosti. Obseg in težavnost treningov se prilagajata tekmovanjem. Cilj je do tekmovanja pridobiti čim več moči, a hkrati priti na tekmovanje spočit.« Posebna prehrana ni potrebna. Prizna, da šteje kalorije in beljakovine, da jih zaužije dovolj. V tednih pred tekmovanji pozorneje spremlja svojo telesno težo, da ostane v kategoriji do 58 kg. Nekaj dni pred tekmo omeji vnos soli, da ne zadržuje odvečne vode. Ana Koprivnikar bi olimpijsko dviganje uteži priporočila čisto vsakemu, že samo zaradi fizične kondicije in dobrega počutja. »To ni powerlifting (troboj moči)! Od vadečega zahteva moč, hitrost, eksplozivnost, koordiniranost in gibljivost, tako da se vse to razvija in izpopolnjuje že med samimi treningi. Sprva se kar dolgo ukvarjaš bolj s tehniko kot s težo, je pa ravno zaradi tega to ena najbolj varnih rekreativnih športnih panog. Na prvi pogled marsikdo misli, da je šport boleč in nevaren, a je v resnici daleč od tega. In ne, 'štanga' ti ne more pasti na glavo,« se posmeje.

Poleg študija medicine, ki terja popoldneve za knjigami ali na UKC, kjer imajo klinične vaje, trenira in poučuje ples ob drogu v Ljubljani. Za ples ob drogu se je navdušila v srednji šoli. Zdaj ga trenira že deset let, pet let pa poučuje. Na nedavnem mednarodnem tekmovanju je osvojila drugo mesto.

Letos se bo udeležila katere od ligaških tekem in državnega prvenstva, ki bo novembra v Ljubljani. Njen cilj je aktivno treniranje in ohranjanje športne rutine poleg študija in morebitnega dela. »Rada bi čim dlje nadaljevala tako dviganje uteži kot tudi ples ob drogu. Moje obštudijsko življenje je polno športa. Če prihajaš iz doline pod Blegošem, drugače že skoraj ne more biti,« strne Ana Koprivnikar, za katero bomo nedvomno še slišali.

Lidija Razložnik