Posvet o prihodnosti podeželja

Tako bi lahko strnili osrednje sporočilo 3. Gorenjskega razvojnega foruma, ki sta ga pripravili BSC Kranj – Regionalna razvojna agencija Gorenjske in Razvojna agencija Sora in je v začetku oktobra na Visokem pri Poljanah združil vodilne predstavnike kmetijstva, lokalnih skupnosti, podjetništva, izobraževanja in razvoja. Tokrat so se posvetili podeželju prihodnosti in vprašanju, kako naj ostane vitalno, privlačno in odporno.

Udeleženci so se strinjali, da mora podeželje ostati prostor kakovostnega življenja, dela, znanja in inovacij. Prihodnost podeželja, so poudarjali, temelji na možnosti, da ljudje od svojega dela lahko dostojno živijo. Kmetijstvo, so bili enotni, ostaja njegov temelj, vendar samo tradicionalno kmetovanje za prihodnost ne bo dovolj. Potrebni bodo tudi znanje, digitalizacija, avtomatizacija, povezovanje ter razvoj novih proizvodov in storitev. Tudi majhne kmetije lahko postanejo razvojni laboratoriji in prostor za ustvarjanje zelenih delovnih mest.

Ob razvoju pa velik izziv predstavljata demografija in podnebne spremembe. Prebivalstvo se stara, vse pomembnejše postaja vprašanje, kako zagotoviti nasledstvo na kmetijah. Kmetije se obenem srečujejo s sušo, močnimi padavinami in drugimi vremenskimi ekstremi. Rešitve se kažejo v naložbah v namakanje, robotizaciji, umetni inteligenci in razvoju izdelkov z večjo dodano vrednostjo, so poudarjali udeleženci. Posebno priložnost pa vidijo tudi v povezovanju. Na Gorenjskem deluje okoli tri tisoč kmetijskih gospodarstev, večinoma majhnih, zato so pomembni zadruge, kratke dobavne verige ter povezovanje kmetijstva, gospodarstva in lokalnih skupnosti. Primeri uspešnih praks že obstajajo, med njimi Loška zadruga in različne dopolnilne dejavnosti na kmetijah.

Mateja Rant