Skupaj že šestdeset let

17.9.2026

Edo in Nevenka Dolenc iz Srednje vasi pri Poljanah letos praznujeta šest desetletij skupne zakonske poti. Poročila sta se v soboto, 19. marca 1966. Civilno poroko sta opravila na magistratu v Ljubljani, cerkveno pa v mestni župnijski cerkvi sv. Jakoba v Škofji Loki, kjer je njun zakon blagoslovil takratni župnik Melhior Golob.

Ženinova priča je bil Lado Frlan, nevestina pa njen brat Marjan. Spominjata se, da so po civilni poroki skupaj s pričama in šoferjem šli v gostilno na kosilo. S službenim mercedesom jih je prevažal Nevenkin sodelavec iz podjetja Slovenijasadje. Takrat je bilo namreč možno najeti vozila v podjetjih tudi za zasebne namene. Doma v Srednji vasi so imeli še pogostitev in praznovanje z domačimi. V tistih časih so svatbe z veliko udeleženci imeli le največjih kmetijah.

Edo je bil doma na domačiji pri Tičnku v Srednji vasi, Nevenka pa je izvorno iz Kranja, vendar se je družina zaradi službe njenega očeta, ki je bil iskan strokovnjak za tekstilstvo, pogosto selila po različnih krajih Slovenije. Prvič sta se srečala v Edovi prvi službi v podjetju Tehnik, kamor je prišla do svoje sestre, ki je bila tam zaposlena. Po poroki sta kratek čas bivala na Edovem domu, potem pa sta odšla v Škofjo Loko, kjer sta dve leti stanovala v skromnih bivališčih, potem pa se jima je nasmehnila sreča in sta se odselila v Ljubljano, kjer je Nevenka v bloku v Savskem naselju dobila službeno stanovanje, ki jima je prišlo zelo prav, saj se jima je rodil sin Iztok in sta potrebovala večji prostor. V Ljubljani je družina ostala šest let, nato pa so se zaradi Edovega domotožja po Poljanski dolini vrnili v Srednjo vas, kjer mu je mama dala starejše gospodarsko poslopje, ki ga je predelal v stanovanjsko stavbo. V tej hiši, sicer kasneje večkrat prenovljeni, živita še danes. Kasneje se jima je rodila še hči Irena, ki je priznana znanstvenica na področju fizike. Po preselitvi v Srednjo vas je Nevenka morala poiskati novo zaposlitev, najprej v Predilnici v Škofji Loki, kasneje je delala še v podjetjih Marmor Hotavlje, Rudnik urana Žirovski vrh, nazadnje pa je prodajala kruh v pekarni Gorenja vas. Edo je po osnovni izobrazbi avtomehanik. V Tehniku je bil strojnik na bagru ter voznik tovornjaka. Ker je želel napredovati v poklicu, je opravil delovodsko šolo kovinarske smeri, nato pa še pedagoško kvalifikacijo in se zaposlil v Šolskem centru Škofja Loka. Tam je bil 26 let učitelj praktičnega pouka za avtomehanike v šolski delavnici, kjer je predano prenašal znanje na številne generacije. Že od mladih let se je ukvarjal z motošportom, nekaj časa tudi z avtokrosom. Sedaj, ko sta upokojena, veliko skrbi posvečata vrtu in urejanju okolice hiše. Na vprašanje, kako se zdrži skupaj šestdeset let, bisernoporočenca odgovarjata, da je treba imeti nekaj sreče ter zdravja, da to dočakaš, poleg tega pa še dobro mero potrpežljivosti in sposobnost najti skupni jezik ob morebitnih nesoglasjih. V veliko veselje so jima štirje vnuki in dva pravnuka. Praznovanje biserne poroke so pripravili v začetku avgusta, da so se v času dopustov lahko zbrali vsi njuni družinski člani. Dobili so se v gostilni Blegoš v Javorjah, kjer ni manjkalo dobre hrane, zaigral je tudi harmonikar. Poleg visoke obletnice poroke so ob isti priložnosti Edu čestitali za petinosemdeseti, Nevenki pa za osemdeseti rojstni dan.

Jure Ferlan