Slaba precepljenost deklet proti HPV v občini

Kot so ob tej priložnosti sporočili iz državnega programa Zora in Zveze slo venskih društev za boj poti raku, je sve tovna zdravstvena organizacija leta 2020 postavila tri cilje pri odpravi raka materničnega vratu: 90-70-90. To pomeni, da želijo doseči, da bi bilo vsaj 90 odstotkov deklet v starosti do 15 let cepljenih proti humanim papilomskim virusom (HPV), da bi dosegli vsaj 70-odstotno udeležbo žensk v presejalnem programu za raka materničnega vratu in bi bilo vsaj 90 odstotkov žensk s predrakavimi ali rakavimi spremembami materničnega vratu ustrezno zdravljenih.

V Občini Gorenja vas - Poljane se po podatkih registra Zora in Onkološkega inštituta Ljubljana lahko pohvalijo z visoko triletno pregledanostjo žensk v programu Zora, kjer so že presegli cilj 70-odstotne pregledanosti. Pregledanost žensk v zadnjem triletnem obdobju namreč znaša 76,4 odstotka, kar je tudi nad slovenskim povprečjem (72,5 odstotka). Med 212 slovenskimi občinami se uvrščajo na 48. mesto. Slabša pa je precepljenost deklic proti HPV z vsaj enim odmerkom, kjer je cilj 90-odstotna precepljenost. S 53,8-odstotno precepljenostjo deklic, rojenih leta 2010, so krepko pod slovenskim povprečjem, ki znaša 61,8 odstotka. To jih uvršča šele na 164. mesto med 212 občinami.

V programu Zora pojasnjujejo, da je rak materničnega vratu posledica okužbe s HPV, ki lahko pri majhnem deležu okuženih žensk, ki imajo hkrati še druge, ne povsem znane dejavnike tveganja povzroči spremembo zdravih celic v rakave. »Te celične spremembe potekajo počasi in postopno več let. V tem obdobju se zdrave celice najprej spremenijo v predrakave, ki imajo že nekatere rakave lastnosti, vendar se ne delijo nenadzorovano, ne rastejo invazivno in ne zasevajo. Iz njih se, če jih ne zdravimo, postopno razvije rak.« Ginekolog lahko s testom PAP (brisom materničnega vratu) predrakave celice odkrije in pravočasno zdravi. Ob tem opozarjajo, da po navadi ni zgodnjih simptomov, ki bi kazali na nevarnost raka. »Prvi simptomi in znaki se pojavijo pozno: krvavitev ali rjav izcedek po spolnem odnosu oziroma med dvema menstruacijskima krvavitvama, krvavitev v pomenopavzi, dolgotrajen smrdeč izcedek iz nožnice, boleč spolni odnos, stalne bolečine v križu, če niso posledica sprememb v hrbtenici, ter pogosto in boleče uriniranje ali krvav urin (če ni posledica vnetja mehurja).« Večina žensk, opozarjajo, se vsaj enkrat okuži s HPV. »V od 80 do 90 odstotkih okužba sama od sebe izzveni v enem do dveh letih, zato tudi ob okužbi s HPV z visokim tveganjem (pozitiven test HPV), če je test PAP negativen (normalen izvid brisa materničnega vratu), ukrepanje ni potrebno. V od 10 do 20 odstotkih okužba vztraja, virus poškoduje celice materničnega vratu, ki se lahko začnejo nenadzorovano deliti, kar privede do razvoja raka.« Zdravila za okužbo s HPV ni, od leta 2007 pa v Sloveniji obstaja cepivo, ki uspešno prepreči okužbe z nekaterimi genotipi HPV. Od leta 2009 je cepljenje brezplačno za vse deklice v 6. razredu osnovne šole, od leta 2021 pa tudi za dečke v 6. razredu.

Mateja Rant