Smučarski tek je zdrav – tudi v naši dolini?

Smučarski tek velja za eno najbolj zdravih športnih dejavnosti, saj pri tem intenzivno razmigaš celo telo in se obenem nadihaš svežega zraka. Kadar je mogoče, so proge pripravljene tudi v naši dolini, žal zaradi slabih zim vedno bolj poredko. Sam najraje tečem v neposredni bližini domače hiše, krožno po polju med Predmostom, Hotovljo in Poljanami. Kaj pa, če to ni najbolj pametno početje?

Ko sem tako tekel svoje kroge, sem občasno začutil, da tečem skozi oblak dima. Zadeva mi je še posebno dala misliti, ker imam že od mladosti precej močno alergijo na cvetni prah, v zadnjem desetletju pa mi slikovne preiskave pokažejo tudi vnetja na pljučih. K sreči za zdaj nič hujšega, je pa precej verjetno, da me to občasno znatno ovira pri delovni učinkovitosti. Zdravstvena stroka za zdaj ne zna jasno pojasniti vzrokov, obstaja pa precejšnja verjetnost, da na to vpliva tudi onesnažen zrak. V mojih otroških letih smo se v vasi ogrevali s premogom in drvmi. Drva, peleti in kurilno olje so večinoma v rabi še danes. Ponarodelo je poznavanje, kje naj bi v peči končalo še kaj drugega. V garaži smo imeli mizarsko delavnico, kjer se je močno kadilo …

Pred dobrim letom mi je bilo zanimivo spremljati javno razpravo, ko je vlada predlagala določene omejitve pri vgradnji novih kurilnih naprav, pri čemer so naleteli na močno nasprotovanje. Nekatere stranke so to izkoristile v svojo korist, ljudje, ki dejanske vsebine takšnih predlogov po navadi niti ne poznajo, pa so malo komentirali po zdravi pameti (ne moreš se kar odpovedati drvom), vsaj toliko pa v skladu s tem, kateri ideologiji sledijo. Kaj prispeva k onesnaženosti in kakšne so posledice? K onesnaženosti zraka večino prispevajo individualne kurilne naprave in promet. Najbolj problematični so trda goriva, premalo suh les, plastika … Onesnažen zrak vpliva na srce, ožilje, dihala, bolezni presnove, nevrološke bolezni, možgane, genetski material …

Kje in kdaj je zrak najslabši
Zrak ni nujno najslabši v mestih, ampak je pogosto še slabši v manjših krajih v zaprtih kotlinah in dolinah. Najslabše je takrat, ko ob temperaturnem obratu ali ob nizki oblačnosti zrak dolgo ostaja na mestu pri tleh. Urno in dnevno stanje v nekaterih krajih lahko spremljate na strani Agencije RS za okolje (ARSO). Približne ocene za katerikoli kraj najdete tudi v vremenski napovedi na mobilnih telefonih.

Kako je torej z zrakom pri nas? Ker me je zanimalo, kaj je dejansko na stvari, sem si kupil merilno napravo. Zaradi omejenega prostora navajam samo zelo poenostavljene ugotovitve. Za orientacijo sem vzel vrednost 50 μg/m3 za PM10, ki je meja za čezmerno onesnaženost z delci te velikosti. Dejansko je to kompromisna meja, praviloma se gleda daljše časovno obdobje, še bolj so problematični manjši delci. Na polju pred Predmostom in Hotovljo je omenjena meja pogosto presežena, še posebno zvečer in še posebno ob lepšem vremenu ali nizki oblačnosti. Vrednosti občasno znatno presežejo tudi 100 μg/m3, na manjšem območju za kratek čas lahko tudi nekajkrat toliko. Verjetno je najslabše na vhodih v ozke stranske grape v naseljih. Običajno je stran od naselij bistveno bolje, razen v najslabših pogojih, ko je onesnažena cela dolina, tudi na višjih lokacijah, na primer v Smoldnu, in tudi v gozdu. Na res zelo slabo jutro (najslabše je zvečer) so bile vrednosti v trenutku merjenja naslednje: Hotovlja: 100–110, Podpečna: 110, Na Logu: 140, Log: 120–130, Zminec: 120, Škofja Loka: 90, Kranj: 120.

Se moramo skriti v hiše? Kakšna pretirana panika seveda ni na mestu, ni pa odveč nekaj previdnosti. Pozimi še posebno ob večerih v pogojih temperaturnega obrata ali nizke oblačnosti niso priporočljive intenzivne dejavnosti na prostem. Verjetno je v takih pogojih od vsega še najmanj priporočljiv intenziven smučarski tek na območju med hišami. Dovolj stran od naselij ne bi smelo biti posebnih težav, razen ob najslabših dnevih.

Aleš Šubic