Srečali so se kovači iz vse Slovenije

15.10.2026

V Hotovlji so se na stanovskem srečanju zbrali kovači z različnih koncev Slovenije. Tokrat je bil gostitelj kovač France Bizovičar, ki letos zaznamuje štirideset let svoje kovačije.

Na srečanju v kovačiji Franceta Bizovičarja se je zbralo okrog trideset stanovskih kolegov iz vse Slovenije. Srečanje, ki ga vsako leto pripravijo v drugem kraju, je bilo namenjeno prikazu kovaških veščin in izmenjavi izkušenj, po uradnem delu pa je sledilo sproščeno druženje. Po besedah predsednika Cehovskega društva kovačev Slovenije Janeza Mira tako vsako leto spoznajo nov del Slovenije, drugo kovačijo in način dela posameznega mojstra.

Bizovičarjeva kovačija je usmerjena predvsem v orodno kovaštvo. Izdelujejo orodje za gozdarstvo, od cepinov, sekir in macol do nožev, pa tudi meče za penino. »Skupaj imamo okoli 150 tipskih izdelkov, izdelujemo pa tudi izdelke po naročilu,« je razložil France Bizovičar. A tudi kovaštvo se je v zadnjih desetletjih močno spremenilo, saj se pri delu v gozdu in gradbeništvu uporablja vse manj ročnega orodja. Med mladimi je tako ta čas popularno predvsem nožarstvo, je pojasnil Mir. Cehovsko društvo kovačev Slovenije so sicer ustanovili leta 2017 prav z namenom prikazovanja, ohranjanja in promocije kovaškega poklica. Poklic kovača namreč izumira, tako zaradi sprememb na trgu kot zaradi posledic ukinitve poklica kovača in izobraževanja v taki obliki, kot je bilo nekoč, je poudaril in dodal, da danes izobražujejo oblikovalce kovin, a se kovači s tem poimenovanjem ne strinjajo. Društvo so tako ustanovili tudi zato, da bi kovači svoje znanje ohranili in ga prenašali naprej. Pri tem si med seboj ne želijo biti konkurenca, ampak predvsem sodelavci. Društvo ima ta čas približno 25 zelo aktivnih članov, vseh članov je nekaj več kot 30, ob njih pa še veliko simpatizerjev. Čeprav je v Sloveniji še vedno veliko registriranih kovačev, je med njimi vse manj tistih, ki se ukvarjajo s klasičnim kovaštvom. Marsikatera tradicionalna kovačija je prešla na strojegradnjo oziroma druge sodobne dejavnosti.

Prav prenos znanja, izmenjava izkušenj in pripravljenost pomagati drug drugemu so po besedah članov društva zato ključni za prihodnost panoge. Kovaštvo se spreminja, vendar ogenj, nakovalo, kladivo in ročno delo ostajajo del znanja, ki ga želijo slovenski kovači ohraniti tudi za prihodnje generacije.

Mateja Rant

Fotogalerija