Stanje rib se je precej poslabšalo

Omenjene vodotoke je še posebno prizadela velika povodenj v avgustu leta 2023, temu pa so sledili obsežni protipoplavni ukrepi, ki so močno posegli v struge in brežine. Kot je pojasnil gospodar RD Visoko Franc Dolenec, poljanski ribiči opažajo, da se je zaradi obeh pojavov stanje rib v Poljanski Sori s pritoki precej poslabšalo. Ob posegih so po njegovih besedah izgubili kar nekaj tolmunov, v katerih se ribe počutijo najbolje. Vpliv čezmernega poseka dreves in druge vegetacije ob vodi se bo poznal še vrsto let, preden bodo nova drevesa zrasla do mere, kot so bila dosedanja. Zaradi odsotnosti sence, ki jo mečejo drevesa na vodotok, se Sora v poletnem času zaradi sončne pripeke pregreva. Obrežno drevje in grmovje dajeta pomemben delež hrane ribam, saj z njih padajo žuželke v vodo. Odstranitev dreves zaradi odsotnosti koreninskega sistema povzroča tudi erozijo brežin in zaraščanje z invazivnimi rastlinami.

Poplava in posegi po njej so ribam precej spremenili habitat (življenjski prostor) rečnega dna. Reka nima več dovolj hrane za ribe, saj je količina fitoplanktona in zooplanktona, ličink in rakcev močno upadla. Po mnenju poznavalcev bo minilo precej let, ob predpostavki ustreznega ravnanja z vodotokom, preden se bo na dnu reke zopet vzpostavilo biološko ravnovesje. Ribiči opozarjajo tudi na slabo vzdrževanje jezov na Sori, še posebno v Gorenji vasi, na Hotavljah in v Žabji vasi. Pogrešajo ustrezno urejene ribje steze na jezovih, ki so pomembne za migracijo rib. RD Visoko se trudi, da večino denarnih sredstev, ki jih pridobi s svojo dejavnostjo, nameni za vlaganje rib v Soro in njene pritoke. Z ohranjanjem ribjega staleža opravljajo naravovarstveno vlogo, poleg tega pa članom omogočajo ribolov ter spodbujajo ribolovni turizem. Poleg človeka na reko vplivajo tudi drugi naravni pojavi. V zadnjih letih ribičem mnogo preglavic povzročajo ribojede živali, med njimi so vidra, raca, rečni galebi in kot najbolj požrešna siva čaplja. Vse omenjene živali so zaščitene, zato je lov nanje zelo omejen in jih torej z lovom ni možno ustrezno omejevati. Opazen je tudi precejšen upad vodnatosti Poljanske Sore v primerjavi s preteklimi leti. Ribiči opozarjajo še na polivanje kmetijske gnojevke preblizu Sore in pritokov. Gnojenje ob rekah 1. reda, kot je tudi Poljanska Sora, je po 85. členu zakona o vodah dovoljeno 15 metrov od obale med 15. februarjem in 15. novembrom, če tla niso pomrznjena, ob vodah 2. reda, med katere spadajo vsi pritoki, pa 5 metrov od obale. Po 68. členu istega zakona je prepovedano odlaganje odpadkov na brežine rek in pritokov, mednje spadajo vsi gradbeni odpadki in vsi odpadki, ki zaradi svoje oblike, fizikalnih, kemijskih in drugih lastnosti lahko ogrožajo življenje in zdravje ljudi, vodnih ali obvodnih organizmov, ovirajo pretok vode ali ogrožajo vodne objekte in naprave. Ribiči si želijo, da bi Poljanska Sora, ki jo 
občuduje marsikateri turist iz tujine, (p)ostala lepa reka, za kar lahko poskrbijo vsi, ki živijo v Poljanski dolini. Kot še dodajajo v RD Visoko, je poslanstvo ribičev skrb za reko, iz tega izhajajoč pa tudi opozarjajo na nepravilnosti, ki se dogajajo in jih na žalost ni malo. V svoje vrste vabijo vse ljubitelje narave in ribolova, da s skupnimi močmi naredijo kaj koristnega za rečne živali, rastline in posledično za soljudi, z izboljšanjem biotskega stanja vodotokov pa bo Sora s pritoki bolj vabljiva in v ponos Poljanski dolini.

Jure Ferlan