Telesna aktivnost otrok

Anketa je zajemala različne vidike gibanja, kot so priljubljeni športi, pogostost ter morebitne ovire za vključevanje v športne dejavnosti. Anketo je ustrezno izpolnilo 645 oseb. Naš cilj je bil ugotoviti trenutne vzorce gibanja otrok in morebitne priložnosti za izboljšave.

Kako način prihoda v šolo vpliva na telesno dejavnost 
Rezultati so pokazali, da se način prihoda v šolo med občinama precej razlikuje. V občini Žiri se največ otrok v šolo odpravlja peš ali s kolesom, medtem ko v občini Gorenja vas - Poljane prevladuje prevoz s šolskim avtobusom. V prvi občini je vozačev 40 odstotkov, v drugi pa kar 67 odstotkov. Te razlike, poleg očitnega – aktiven prihod v šolo oz. vožnja – vplivajo tudi na vključenost otrok v popoldanske dejavnosti. V Žireh je vključenih 71 odstotkov otrok, medtem ko v Gorenji vasi in Poljanah ta delež znaša 57 odstotkov. Tudi če primerjamo vozače in nevozače ne glede na občino, vidimo, da je med nevozači skoraj 20 odstotkov več otrok, ki se ukvarjajo s popoldanskimi aktivnostmi. To kaže na pomembno povezavo med bližino šole in vključenostjo v organizirane športne dejavnosti otrok tudi izven pouka.

Najbolj priljubljeni športi
Nogomet je najbolj priljubljen šport med otroki, sledita mu košarka in ples. To je lahko tudi posledica dostopnosti teh športov in njihove priljubljenosti v lokalnem okolju. Kljub temu pa tudi med otroki, ki so vključeni v dodatne aktivnosti, večina te obiskuje le eno do dve uri tedensko, kar je še vedno relativno malo. Razlogi, zaradi katerih se otroci ne vključujejo v dodatne aktivnosti, so različni. Najpogostejši razlog je oddaljenost, sledijo pomanjkanje zanimanja otrok in pomanjkanje časa zaradi drugih obveznosti.

Uporaba digitalnih naprav
Glede na rezultate ankete kar 70 odstotkov staršev ocenjuje, da njihovi otroci dnevno preživijo manj kot eno uro na telefonu, televiziji ali računalniku. Ker številne raziskave kažejo, da otroci v današnjem času digitalne naprave uporabljajo v precej večji meri, priporočamo staršem, da preverijo dejanski čas uporabe naprav. Uporabijo lahko funkcijo Screen time (Čas uporabe naprave) na telefonih svojih otrok in so pozorni na čas, ki ga otroci namenijo digitalnim vsebinam.

Starši si želijo dodatnih športnih dejavnosti
Podpora staršev je ključna pri organizaciji športnih aktivnosti. Več kot polovica staršev meni, da bi bilo v občinah smiselno organizirati dodatne športne dejavnosti za otroke, skoraj enak delež pa je to pripravljen tudi finančno podpreti. Lokalna skupnost ima interes za širjenje športne ponudbe, kar je ključnega pomena za spodbujanje rednejše telesne dejavnosti otrok. Starši so navedli številne predloge za izboljšanje trenutnega stanja. Želijo si organizirane vadbe, ki nima tekmovalnega značaja, in dodatne ure športa takoj po pouku, zlasti za otroke iz oddaljenih krajev. Prav tako so poudarili potrebo po kakovostnih igralih za mlajše otroke, plezalni steni, trimstezi.

Kaj pa zdaj
Rezultati ankete so potrdili, da ima način prihoda v šolo oz. z njim povezana oddaljenost od šole pomembno vlogo pri telesni aktivnosti otrok ter da je dostopnost športnih dejavnosti ključna za njihovo vključevanje. Čeprav večina otrok obiskuje dodatne športne aktivnosti le enkrat ali dvakrat tedensko, nas veseli pozitiven trend, saj je veliko staršev pripravljenih podpreti razširitev športnih programov. Prav tako so starši podali konkretne pobude, ki lahko pomagajo oblikovati še boljše pogoje za telesno dejavnost otrok v prihodnje.
Te ugotovitve nam dajejo dragoceno izhodišče za nadaljnje ukrepe. Glede na ovire in trenutno stanje lahko razmislimo, kako bi lahko te v prihodnosti čim lažje zaobšli in s tem spodbudili otroke k še bolj redni telesni dejavnosti. Na primer: šole in občine lahko skupaj poiščejo rešitve, kako omogočiti lažji dostop do športnih dejavnosti tudi za vozače. Organizatorji športnih programov lahko prilagodijo urnike, da bodo bolj dostopni otrokom. Starši pa lahko s svojim zgledom in podporo še naprej spodbujajo zdrav življenjski slog pri svojih otrocih.
Čeprav so izzivi prisotni, je jasno, da si vsi deležniki želijo več gibanja za otroke – in to je že prvi pomemben korak k izboljšanju. S skupnimi močmi lahko ustvarimo okolje, kjer bo redna telesna dejavnost del vsakdanjika naših otrok. Verjamemo, da smo na pravi poti!

Barbara Ažbe in Nina Istenič, kineziologinji, Ida Rus Dolinar, pediatrinja, Vesna Šinkovec Rihtaršič, Jolanda Mur in Tomaž Naglič, učitelji športa