Tino Mamić o priimkih v Šubičevi hiši

Predstavil je tudi svojo novo knjigo Priimki, njih izvor in pomen, Gorenjska, ki je druga iz serije njegovih del na to temo. V njej je opisanih in pojasnjenih 99 gorenjskih priimkov, od tega tudi nekaj takih, ki izvirajo iz Poljanske doline.

Prvo knjigo je posvetil primorskim priimkom, saj tudi sam izhaja iz Primorske. Mamić je sicer tudi sodno zapriseženi cenilec za rodoslovje. Pred 25 leti je ustanovil prvo agencijo za rodoslovje v Sloveniji, ki jo trenutno vodi njegova žena Mojca Strmšek Mamić. Je tudi publicist, izdal je več kot dvajset knjig. Kot je poudaril na predavanju, ima vsaj del Slovencev ene izmed najstarejših priimkov na svetu, saj je del zahodnega slovenskega narodnega ozemlja spadal pod Beneško republiko, kjer so okrog leta 1090 med prvimi v Evropi uvedli priimke, zaradi lažjega pobiranja davkov, saj pomagajo pri lažji identifikaciji osebe. Priimki so postali dedni in so se kmalu začeli širiti tudi po sosednjih deželah. Na Tržaškem so se pojavili v 12. stoletju, med njimi tudi slovenski. V 15. stoletju so se razširili tudi po osrednji Sloveniji. Izvirajo pa iz poimenovanj po poklicih, krajih izvora posameznih oseb, drevesnih in drugih rastlinskih vrstah, osebnih lastnostih in tako dalje. Marsikaterega od njih je težko razložiti in najti dejanski izvor. Po predavanju je bil avtor na voljo za vprašanja in razvila se je živahna diskusija.

Jure Ferlan