V Poljanah so Nemci delili pomoč

Slovenci so v metež spopadov druge svetovne vojne padli 6. aprila 1941, ko je Nemčija izvedla napad na Kraljevino Jugoslavijo z bombardiranjem Beograda. V nekaj dneh so slovensko ozemlje zasedle vse sosednje države: Nemčija (Avstrija ji je bila priključena od leta 1938), Kraljevina Italija, Madžarska in Neodvisna država Hrvaška. Formalno se je druga svetovna vojna končala 2. septembra 1945, ko je kapitulacijo podpisala Japonska, k temu so jo prisilile Združene države Amerike z atomskimi bombami. V Evropi se je zaključila že prej, 8. maja, s kapitulacijo Nemčije.

Ozemlje današnje občine Gorenja vas - Poljane je bilo med vojno razdeljeno med dve državi: nekaj vasi na zahodnem robu je pripadlo Kraljevini Italiji, druga naselja pa so prišla pod nemško okupacijo in so jih šteli kot del države Nemčije oziroma rajha. Gorenjo vas z okolico so v prvih dneh vojne zasedli Italijani, a so jih Nemci hitro poslali nazaj za nekdanjo rapalsko mejo. Nemci so takoj začeli uveljavljati svoj red. Okupirano ozemlje Gorenjske so razglasili za deželo Oberkrain z glavnim mestom Kranjem ter ponemčili imena krajev in ljudi. Uvedli so tudi NSV – nacionalsocialistično ljudsko pomoč, ki so je bili vsaj v začetku okupacije deležni novi državljani Slovenci – ali kot so jim rekli: Oberkrainerji. Urad za ljudsko blaginjo NSDAP pri Gau Koroška je izdal dvojezično nemško-slovensko propagandno brošuro z naslovom Wir bauen auf (Delamo za podvig), natisnila jo je tiskarna Steyrermühl na Dunaju. V njej se poudarja materialna pomoč Nemčije obubožanemu ljudstvu, ki je več kot 20 let trpelo srbsko okupacijo. Še posebno je zanimiva fotografija, posneta pred izložbo Jamarjeve trgovine v Poljanah, ki so jo Nemci zasegli in v njej uredili urad NSV. Za mizo sedita dva uradnika in ženska v uniformi medicinske sestre, v vrsti pa stojijo v glavnem starejše ženske s cekarji in koši, čakajoč na pomoč. Kdo ve, ali so za fotografiranje prišle prostovoljno ali pa so jih »prijazno« povabili. Nemci so po štirih letih odšli, hiša z izložbo pa še stoji v Poljanah, le redki pa vedo za omenjeni prizor.

Jure Ferlan