Visoki jubilej v Stari Oselici

Anton Bogataj, ki je bil tudi pobudnik počastitve te obletnice, je po koncu maše v orisu cerkvene zgodovine navedel številna zanimiva, bolj ali manj znana dejstva.

Sedmega novembra 1753 je Karel Mihael Attems, nadškof goriške nadškofije, v okvir katere je sodila tudi Poljanska dolina, v Stari Oselici z odlokom v sklopu svojih reform ustanovil vikariat. To je bila delno samostojna dušnopastirska enota, podrejena matični župniji v Poljanah. S tem je kraj dobil stalnega duhovnika, imenovanega vikar, ki je bil zadolžen za redno duhovniško delo. Tako je bil Oseličanom olajšan dostop do verskih opravil. V Oselici je prvotno stala kapela, posvečena sv. Mariji in Pankraciju, šele kasneje je dobila sedanjega zavetnika. Današnja baročna cerkev je bila zgrajena leta 1727. Cerkev hrani tudi relikvijo – delček kosti sv. Pavla. Samostojna župnija je bila tu ustanovljena leta 1875, obsegala je naselja Stara Oselica, Hobovše, Fužine, Kladje, Trebija in Podgora. Slednja je leta 1963 prešla v župnijo Trata - Gorenja vas. Kot je s svojim raziskovanjem ugotovil Anton Bogataj, je od leta 1753 do letos v Stari Oselici službovalo 30 duhovnikov, do leta 1875 vikarjev, odtlej župnikov. Med vidnejše spada zdravilec Jurij Humar, ki je bil v Oselici vikar med letoma 1858 in 1862, danes znan pod imenom čudodelnik s Primskovega. Sedanji župnik soupravitelj Marjan Lampret, ki je 30. po vrsti, je po opravljeni slovesni maši, med katero je v nagovoru dejal, da je hvalevredno, da se župljani v molitvi spominjajo pokojnih duhovnikov, blagoslovil grob župnikov Mihaela Gogala in Ivana Soukupa, na katerega je bila dodana nova plošča z imeni vikarjev, ki sta tu delovala v drugi polovici 18. stoletja in sta po vsej verjetnosti tu pokopana. To sta bila Janez Šifrer (umrl leta 1785) in Jurij Pečnik (umrl leta 1804). Tudi zanju je podatke poiskal Bogataj, ki je tudi dal pobudo za namestitev napisa.

Jure Ferlan