Zala ima že dolgo tradicijo

To je bil čas, ko še ni bilo interneta, televizije in avtomobilov, da bi se na razvedrilo v kratkem času zapeljali v kak oddaljen kraj. Zato so si življenje popestrili z odrskimi igrami. Kot ve povedati nekdanji režiser in aktivni član društva Miro Jurjevič, so sprva igrali kar pod kmečkimi kozolci, saj v Lučinah ni bilo drugega primernega prostora. Prvi primeren prostor so dobili v novozgrajeni lučinski šoli leta 1939, ko so v zgornji etaži uredili prostor s premično leseno steno, ki je v času pouka ločevala učilnici, za potrebe kulturnih dogodkov pa so jo zložili. To je bil za tiste čase precej moderen pristop, saj so hkrati s šolo pridobili tudi kulturno dvorano na ekonomičen način.

V velikem navdušenju nad prostorom so takrat v enem letu pripravili kar deset iger. Gonilna sila kulturnega dogajanja so bili v tem obdobju učitelji, prav tako še v letih po drugi svetovni vojni. Med priljubljenimi igrami so bile slovenske klasike, kot sta Cankarjev Kralj na Betajnovi in Finžgarjeva Veriga. Kulturna dejavnost je v Lučinah doživljala vzpone in padce, eden izmed vrhuncev je bil v letih od 1972 do 1981, ko se je med njihovimi uspešnimi dramskimi uprizoritvami znašlo kar nekaj znanih naslovov, med drugim: Miklova Zala, Živ pokopan, Dekle z rožmarinom, Deseti brat in Krčmarica Mirandolina. Formalno je bilo društvo vpisano v poslovni register leta 1979. V začetku osemdesetih let so gradbeni strokovnjaki ugotovili statično neustreznost večnamenskega prostora v nadstropju šole, zato so zbiranje v njem opustili, s tem pa je začasno zamrla tudi dramska dejavnost. Oživela je zopet leta 2003, ko je bil v Lučinah zgrajen nov kulturni dom in so se nekateri nekdanji in nekaj novih igralcev pod vodstvom Mira Jurjeviča zbrali in odigrali veseloigro Trije vaški svetniki, ponovili so jo še leta 2005. Kot je pojasnila sedanja predsednica Eva Malavašič, ki društvo vodi od leta 2021, so po nekajletnem premoru KUD Zala konec leta 2013 obudili na vseh področjih. Poleg dogodkov za otroke sta bili po dolgem času uprizorjeni dve dramski igri pod vodstvom Maje Čadež, 2014 Jeppe s hriba in 2016 Zares čuden par. Večina njihovega dela se vrti okrog ustvarjalnih delavnic in druženj za otroke, veseli so dobrega obiska. Kot še dodaja Malavašičeva, mora pohvaliti starše, ki pripeljejo svoje otroke, da tako skupaj poskrbijo za dogajanje v Lučinah. Nekaj delavnic izvedejo tudi na prostem, kjer se otroci skupaj igrajo na vaškem igrišču, kar je v teh digitaliziranih časih že redko videti. Vsako leto skupaj s Krajevno skupnostjo Lučine pripravijo miklavževanje z animacijo. Pri raznih prireditvah sodelujejo tudi s Podružnično šolo Lučine. Med dogodki se znajdejo tudi: predstave za otroke, dramske igre, glasbeni večeri, potopisna predavanja in še kaj. Predsednica se za pomoč in sodelovanje pri prireditvah še posebej zahvaljuje članicama društva Ajdi Bekš Martinčič in Mateji Križnar.

Jure Ferlan