Znani so po številnih dejavnostih

Društvo je nastalo na podlagi predvojne tradicije, saj je v obdobju med prvo in drugo svetovno vojno v Poljanah potekala bogata kulturna dejavnost. Novoustanovljeno društvo se je skozi leta prilagajalo zahtevam, ki jih je država postavljala ljubiteljskim kulturnim ustvarjalcem, zato so večkrat spreminjali društvene statute.

Svoje prostore je društvo dobilo v nacionaliziranem kulturnem domu s prireditveno dvorano, ki ga je že pred vojno zgradila Župnija Poljane nad Škofjo Loko z delom in prispevki župljanov. V njem so potekale različne proslave, kino predstave in gledališke predstave. Kljub relativno skromnim prostorskim možnostim in opremi je društvo v njem razvilo bogato dejavnost. V Poljanah je društvo poznano po tradicionalnih prireditvah. Leto začnejo s praznovanjem slovenskega kulturnega praznika, prva tovrstna prireditev v njihovi domeni sega v leto 1984, več let so na predvečer praznika, 7. februarja, pripravili program ob domačiji Pri Kosmu, kar pa so sčasoma opustili in se je dogajanje premaknilo v javne prireditvene prostore. Vsako leto pripravljajo tudi Dan staršev ob materinskem dnevu, ki je 25. marca. Pomembno sodelovanje društva je tudi pri zaznamovanju dneva državnosti, ki ga običajno pripravljajo 23. junija zvečer. Mimo njih ne gre niti Miklavževanje, na katerem v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Poljane razveselijo najmlajše. Ob obletnicah se spomnijo pomembnih Poljancev, Aleša in Franca Ušeničnika, Ivana Tavčarja, pa tudi priseljenca v Žabjo vas Maka Sajka, pomembnega filmskega ustvarjalca. S prireditvijo so se spomnili tudi legendarnega igralca Franca Trpina.

V okviru društva delujejo različne skupine, med temi so literarna skupina, likovna skupina, zgodovinsko-jezikovna skupina, fotografska skupina in Poljansko gledališče, ki je s svojo bogato dejavnostjo proslavilo ime društva daleč naokrog. Predvojno igralstvo se je v novoustanovljenem društvu po letu 1948 razvijalo naprej, posebno znani so bili poljanski igralci po uprizoritvah del Ivana Tavčarja. Leta 1973 so izvedli kultno igro Ravbarski cesar, ki jo je posnela tudi ljubljanska RTV, bila je deležna številnih pohval. Gledalci in gledališka in filmska stroka so ocenili, da lahko tudi amaterji pripravijo kakovostno predstavo, ki se je ne bi sramovale niti poklicne gledališke hiše. Še en vrhunec poljanskega gledališča je bila uprizoritev Cvetja v jeseni v poljanskem narečju leta 1991 pod taktirko režiserja Mirana Herzoga, ki so se je mnogi še leta zatem spominjali. S svojimi monodramami iz Tavčarjevih del je izstopala igralka Anica Berčič. V zadnjih letih je v režiji Andreja Šubica gledališče zopet zaživelo z odmevnimi predstavami v poljanskem narečju Duohtar kar tok, Visoška kronika in Medrug Polanci. Omeniti je treba še glasbeno dejavnost v društvu, ki so jo v preteklosti zastopali različni pevski sestavi, v zadnjem času pa so aktivni predvsem Poljanski orgličarji. Kot zanimivost velja omeniti, da je do leta 1975 v okviru društva delovala tudi Knjižnica Poljane. Poleg omenjenih dejavnosti organizirajo še različna strokovna predavanja. Društvo se po nekaj letih, preživetih brez matičnega kulturnega doma in gostovanja v Šubičevi hiši in drugod, veseli nove Hiše kulture Medrug Polanci v Poljanah, kjer se bo njihova dejavnost v sodobno opremljenih prostorih razvijala naprej v prihodnost.

Jure Ferlan