Znova na pohodu skozi Zalo

Jutranja vremenska napoved ni kazala prav obetajoče, a so se pohodniki kljub temu v lepem številu zbrali na novi lokaciji društva, kjer so člani že začeli gradnjo doma nad Zalo. S pomočjo projekta Vseživljenjsko varovanje narave so lani obnovili tudi vsebine na animacijskih tablah ob poti, ki so jih tokrat prvič javno predstavili.

Jutranja kavica, čaj in šilce domačega so poskrbeli, da nikomur ni bilo prehladno. Za boljše razpoloženje so zapeli pevci vokalne skupine Zala, kratek prizor pa je odigral še lik Amandus. Nato so se pohodniki v strnjeni koloni odpravili na pot, ki jih je najprej vodila po delčku Gorenjevaškega občinskega kroga, ki pelje do Golega Vrha, nato pa zavili v smeri utrdbe Rupnikove linije na Golem Vrhu. Nekateri pohodniki so si utrdbo v popoldanskem času tudi ogledali. Najlepši del poti je bil spet sprehod po gozdni poti mimo visokih jelk v Zali. Pohodnike so tam prestrašili gozdni razbojniki – ravbarji. S pečenimi dobrotami pa so se odkupili za strah, ki so ga jim povzročili. Ni manjkalo smeha, ko so za prehod naprej razbojniki začeli postavljati pogoje. Eden od teh je bil, da jim morajo mimoidoči pomagati pri izdelavi butaric. Pomlad še ni dovolj topla, zato pravijo, da bodo z butaricami še kdaj zakurili v peči. Pot je zbrane nato vodila naprej mimo velikih mravljišč do gozdne jase, kjer so zapela Polanska dekleta. Ob spustu proti medvedki Štefki pa so spoznali zgodbo o njenem nastanku. Med potjo je sledilo več krajših postankov, nekoliko daljša sta bila na domačiji pri Mraku in V mlinu, kjer so se okušale domače dobrote. Zadnji delček poti je začelo rahlo deževati, kar pa zagnanih pohodnikov ni prav nič motilo. Zaključno malico so na končni točki zaužili pod šotorom, ki jih je ubranil pred močnim dežjem. Ob koncu druženja je za veselo razpoloženje poskrbela še pihalna godba Žiri. V veselem razpoloženju se je druženje nadaljevalo, padale so nove ideje in sklenili smo, da prihodnje leto vsebino pohoda obarvamo z novimi zgodbami. Zagotovo pa se bomo še vedno spopadali s trditvijo Ivana Tavčarja, da je ljubezen vsem v pogubo, tako ljudem kakor živalim.

Lucija Kavčič