25 let Občine Gorenja vas - Poljane

Kot zadnjega v nizu člankov ob 25-letnici občine predstavljamo spremembe na področju infrastrukture. Področje, ki vključuje ceste, vodovode, kanalizacijo, komunalo, šole, vrtce, telovadnice in druge javne stavbe, izgradnjo obrtnih con v Dobju in Todražu, ureditve vaških trgov, telekomunikacijo …, je preobsežno, da bi navedli vse spremembe, zato bomo izpostavili le največje. Te pa so bistveno vplivale na večjo kakovost bivanja v občini.

V občini Gorenja vas - Poljane je kategoriziranih skoraj 40 kilometrov državnih cest in kar 380 kilometrov občinskih cest, kar je visoko nadpovprečna dolžina glede na število prebivalcev občine, ki je po zadnjih podatkih 7532 (leta 2018). Občina sodi s 153 km² površine med večje slovenske občine, poseljeno pa je skoraj celotno območje, ki je zato tudi v celoti prepredeno z mrežo javnih cest, katerih vzdrževanje je po besedah direktorice občinske uprave Elizabete Rakovec zaradi njihove dolžine poseben izziv: »Vlaganja v cestno infrastrukturo so stalna, saj želimo izboljšati pogoje v vseh, tudi hribovitejših območjih občine, da bi preprečili izseljevanje in praznjenje robnih območij ter zaraščanje kulturne krajine. V zadnjih sedmih letih smo jih denimo obnovili skoraj 70 kilometrov, potrebe pa so še veliko večje, saj ceste, asfaltirane pred več desetletji, že potrebujejo ponovno rekonstrukcijo. Ocenili smo, da ne zadošča več samo redni cestnih program obnove krajših odsekov po občini, za katerega vsako leto namenimo dobrih 300.000 evrov (v letu 2020 je namenjenih 327.752 evrov) za ureditev štirih do petih kilometrov ter posamične rekonstrukcije zahtevnejših plazovitih odsekov. Zaradi obsega potreb smo zato pristopili k uvedbi dodatnega paketa večletnih investicij za obnovo daljših cestnih odsekov na območju celotne občine. Prvi takšen sklop smo zaključili v letu 2018, v letošnjem letu pa smo podpisali gradbeno pogodbo v vrednosti 2,8 milijona evrov za novih devet dokaj zahtevnih odsekov v skupni dolžini 8,5 kilometra.« Rakovčeva je dodala še, da bo polovica teh odsekov realizirana do konca prihodnjega leta, razlika pa v prihodnjih dveh letih glede na sredstva, ki bodo na voljo.
Zagotovo je bila ena večjih investicij izgradnja krožišča v Gorenji vasi leta 2010 in junija 2015 dokončanje obvoznice skozi Gorenjo vas, ki je center vasi močno razbremenila tranzitnega prometa osebnih in tovornih vozil ter povečala varnost za šibkejše udeležence v prometu. Septembra 2015 je promet stekel tudi po novi cesti od Vidma do Osnovne šole Poljane, zgrajena pa je bila tudi nova tlakovana vhodna ploščad pred Šubičevo hišo in urejeno zunanje stopnišče do prireditvene dvorane v zgornjem nadstropju Šubičeve hiše. Po poplavah 2014 je bila urejena cesta skozi Hotovljo in na javni poti Karlovc–Budl–Žirovski vrh na petih odsekih, maja 2017 je bila obnovljena cesta v Javorje pod naseljem Dolenčice, cesta Trebija–Stara Oselica …

Komunala
Prvo čistilno napravo Gorenja vas so zgradili leta 1998 na Dolenji Dobravi za 1.000 populacijskih ekvivalentov (PE), nanjo pa so priključili hiše v Gorenji vasi. Izgradnja kanalizacijskega sistema se je nadaljevanja leta 2012, ko je občina pristopila k projektu Odvajanje in čiščenje odpadnih voda v porečju Sora, kjer so pri partnerskem projektu sodelovale vse štiri občine na Škofjeloškem. V občini se je tako posodobilo in razširilo čistilno napravo Gorenja vas iz 1.000 na 3.100 PE in zgradilo 6.978 metrov primarnih kanalov kanalizacijskega sistema Trebija–Gorenja vas. Ta je obsegal projektiranje ter izgradnjo kanalizacijskega omrežja v naseljih Trebija, Podgora, Hotavlje in delu Gorenje vasi. Zgradili so tudi sekundarne kanalizacijske kanale in pripravili vse potrebne odcepe za hišne priključke. Dela so bila zaključena leta 2014, ko je občina pričela s priklopi objektov na kanalizacijo.
Kanalizacija Javorje je bila zgrajena 2013 za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda v naseljih Četena Ravan, Murave, Javorje in Dolenčice. Do konca leta 2015 je bilo izvedenih 79 priključkov.

Velik korak naprej je bil storjen tudi na področju zbiranja in ločevanja odpadkov. Novembra 2008 je občina prešla na ločeno zbiranje embalaže iz kovin, plastike in sestavljenih materialov 'od vrat do vrat'. Količina zbrane embalaže se je v obdobju 2007–2010 povečala za več kot petkrat. Na ekoloških otokih lahko krajani občine v zabojnike oddajajo odpadno stekleno embalažo, papir in embalažo iz papirja in kartona ter embalažo iz plastike, kovin in sestavljenih materialov. O uspešnosti ločenega zbiranja odpadkov priča tudi podatek, da je že v letu 2013 količina oddanih komunalnih odpadkov padla pod en odstotek zbranih odpadkov, 56 odstotkov je bilo oddanih na nadaljnje postopke predelave ter skupne sisteme zbiranja in odstranjevanja. Leta 2010 je bil zgrajen Zbirni center Todraž.

Vodooskrba
V obdobju od ustanovitve občine se je na novo urejala tudi vodooskrba. Leta 1996 so vaščani Hotavelj zamenjali že dotrajane salonitne in železne vodovodne cevi po vasi s polietilenskimi cevmi premera 90 milimetrskimi in postavili večje število nadzemnih hidrantov. Opravili so več kot 800 ur udarniškega dela, vrednost del je znašala 3.257.207 slovenskih tolarjev. Danes z vodovodom upravlja Vodovodni odbor Hotavlje. Na območju Stare Oselice in Slajke so bile razmere zahtevne zlasti v sušnem obdobju, ko so morali gasilci na nekatere kmetije in gospodinjstva kar šest let vodo dovažati s cisternami, dokler septembra leta 2003 ni pritekla voda po skoraj 6 kilometrov dolgem cevovodu iz novega zajetja pod Jezercem v Stari Oselici do kmetije pri Slajkarju. Poleg zajetja so zgradili vodohram, črpališče in več razbremenilnikov. Investicijo v vrednosti 83,6 milijona tolarjev je bila sofinancirana z nepovratnimi evropskimi sredstvi Saparda. V 30 letih so bili obnovljeni in na novo zgrajeni številni vodovodi po oddaljenih vaseh občine.
V okviru projekta »Oskrba s pitno vodo v porečju Sore«, ki ga je delno iz Kohezijskega sklada financirala Evropska unija, sta občini Gorenja vas - Poljane in Škofja Loka v letih 2014 in 2015 zgradili nov vodovodni sistem. Uredili so drenažno zajetje, naredili tri vrtine iz globinskega vodonosnika na Trebiji in zgradili zbirni jašek, štiri nove vodohrame, tri prečrpalne postaje ter nov cevovod v dolžini 16.520 metrov od Trebije do Škofje Loke. Pogodbena vrednost projektiranja in izgradnje vodovodnega sistema in podsistemov v naši občini je znašala skoraj 3,3 milijona evrov brez DDV-ja. Novozgrajeni objekti in cevovodi vodovodnega sistema in podsistemov so hrbtenica oskrbe z vodo v občini in zagotavljajo potrebne objekte, ki bodo omogočili nemoteno ter kakovostno preskrbo s pitno vodo.
Leta 2015 so odprli tudi vodovodni sistem Podvrh–Zapreval, ki zajema ureditev zajetja in črpališča Bohinčev mlin, izgradnjo novega vodohrana Podvrh s kapaciteto sto kubičnih metrov in izgradnjo cevovoda Podvrh–Zapreval v dolžini 4,5 kilometra. V občini je sicer še več vodovodov, s katerimi upravljajo krajevne skupnosti, ali zasebnih vodovodov. Glede na to, da so čistilne naprave in javni kanalizacijskih sistemi po predpisih zgrajeni na območju vseh predpisanih aglomeracij v občini, bodo na občini v prihodnje več pozornosti namenili nadaljnjemu razvoju vodovodnega omrežja. »Izboljšati želimo še stanje na območju KS Lučine, kjer imamo pripravljen projekt vključitve dveh novih zajetij pod pobočjem Zadobje, v celoti pa bodo na novo urejene tudi vse naprave in objekti vodovoda, vključno z vodohranom Dolge Njive. Uredili bomo še manjši sklop vodovoda Brebovnica in izvedli celovito rekonstrukcijo vodovoda Suša–Brda–Hlavče Njive. Za izvedbo teh obnov je v postopku odobritve 1,5 milijona nepovratnih EU sredstev, zato začetek del načrtujemo že za naslednje leto,« je načrte predstavila Rakovčeva in dodala: »Zavedamo se, da je zagotavljanje kakovostne vodooskrbe ena temeljnih nalog občine, v razmerah čedalje bolj intenzivnih deževij, zato želimo tudi zmanjšati odvisnost zgolj od površinskih zajetij in v sisteme vključevati zanesljivejše vodne vire, k čemur bodo v prihodnosti usmerjene dodatne razvojne aktivnosti občine.«

Na drugem mestu po kakovosti življenja
Revija Moje finance je v decembru objavila lestvico kakovosti življenja v slovenskih občinah, kjer se je občina Gorenja vas - Poljane med vsemi 212 občinami uvrstila na drugo mesto, kar je za mesto višje kot lani. »K zavidljivemu rezultatu v veliki meri botruje sinergija trdega dela občanov samih ter naravne danosti in lega občine, pa tudi dolgoletna sistemska vlaganja v vsa področja infrastrukture in storitev, ki ustvarjajo kakovost bivanja v naših krajih. Čeprav je možnih še veliko izboljšav in vidimo še veliko nalog, ki bi jih bilo potrebno izvesti, je prav, da znamo prepoznati in ceniti doseženi skokovit razvoj naše lokalne skupnosti, ki mu bomo zavezani tudi v prihodnje,« je objavo komentirala Elizabeta Rakovec.

Javni objekti
Kot smo predstavili že pri področju šolstva, je občina veliko vlagala v šolske objekte: 1997 je bila dograjena osemletka Poljane, 1999 vrtec pri OŠ Gorenja vas, 2003 prizidek na Sovodnju s prostori vrtca, 2007 telovadnica Poljane, 2010 vrtec Dobrava in Lučine, 2012 vrtec Javorje in energetska sanacija PŠ Lučine, 2014 energetska sanacija OŠ Gorenja vas, 2019 pa še Športna dvorana Gorenja vas. Energetsko sanirana je PŠ Sovodenj, v prihodnjih dveh letih pa sledi gradnja prizidka vrtca Poljane in ureditev šole in vrtca v Javorjah. Energetsko obnovo sta dočakala tudi Sokolski dom, zdravstveni dom v Gorenji vasi, zgradili so telovadnico in večnamenski dom v Lučinah, poslovilne vežice ob vseh pokopališčih, veliko pa je občina vlagala tudi v Dvorec Visoko. V letu 2015 je občina postala z odkupi in menjavami lastniških deležev edini lastnik dvorca in gospodarskega poslopja. V osmih letih je občina v obnovo vseh treh poslopij, prestavitev poti z dvorišča dvorca, ureditev okolice in izgradnjo teniškega ter otroškega igrišča namenila 710.981 evrov, od česar so deloma nepovratna sredstva ministrstva za kulturo. Kot so poudarili na občini, je odziv obiskovalcev odličen, dvorec je s svojim ambientom postal najbolj obiskana znamenitost Poljanske doline, zato se bodo še naprej trudili razvijati in širiti ponudbo.
V 25-letni dobi je bilo tako izvedenih veliko projektov, ki tako ali drugače vplivajo in izboljšujejo kakovost bivanja v občini, kar potrjuje tudi nedavno objavljena lestvica v reviji Moje finance, kjer občina Gorenja vas - Poljane zaseda drugo mesto, takoj za občino Cerklje na Gorenjskem.

Tina Dolenc