Koze vzrejajo že dve desetletji

Sprva so mleko, ki so ga pridelali, le oddajali. Nato pa so pred nekaj leti na pobudo hčerke Nastje začeli še predelavo v različne mlečne izdelke in tako ovrednotili doma pridelano mleko. V ponudbi izdelkov iz kozjega mleka imajo različne sire, tudi sir za žar, navadno skuto, albuminsko skuto (brez maščob, imenovana tudi rikota), navadne in sadne jogurte, skutne namaze z različnimi okusi ter kefir. Kot je povedala Nastja Burnik, je med kupci še posebno priljubljen namaz z okusom čemaža. Pri njih je možno dobiti tudi kozje mleko, ki ga kupec lahko pride iskat s svojo embalažo. Na kmetiji se ukvarjajo tudi s tradicionalno peko, za kar skrbi predvsem Nastja. V ponudbi imajo piškote, krhke flancate in v času praznikov potice. Imajo tudi izdelke iz kozjega mesa, hrenovke skozi celo leto, sezonsko pa še salame in klobase. Njihove izdelke je mogoče dobiti na kmetiji, v živilskih trgovinah KGZ Škofja Loka in KGZ Domžale, v trgovini brez plastične embalaže Pouhn Cekar v Škofji Loki, ob petkih in sobotah na tržnici na Vrhniki, ob sobotah na tržnici v Kamniku, enkrat mesečno pa na tržnicah v Stražišču in v Mavčičah. Trenutno imajo sanske koze, ki so izrazito mlečna pasma. Zanje je značilna povsem bela kratka dlaka. V hlevu in prirejenem kozolcu imajo mlečne samice in kozla, ki poskrbi za razplod, saj morajo biti koze breje enkrat letno in skotiti mladiče, sicer jim mleko postopno usahne. Brejost pri kozah traja pet mesecev, običajno pa mladiča nosijo čez zimo, zato takrat mleka ne dajejo. Pomembna je tudi menjava plemenskega kozla na dve leti, saj koze ne smejo biti v sorodu.

Največ dela imajo na kmetiji od marca naprej, ko se kotijo mladiči in koze postanejo mlečne. Molze se jih dvakrat na dan, zjutraj in zvečer. Pri molži so zelo natančne, saj, kot pravi Nastja, z glasnim meketanjem opozorijo na polna vimena, če jih ne pomolzejo ob točno isti uri. V toplejšem delu leta dajo koze približno od dva do tri litre mleka na dan. Kozje mleko (in izdelki iz njega) je človeku lažje prebavljivo kot kravje, saj ima manjše maščobne celice, lahko bi rekli, da je že naravno homogenizirano. V primerjavi s kravjim je v kozjem mleku bistveno več vitamina B1, B2, B6 in B12 ter kalcija in silicija – ta je še posebno pomemben za regeneracijo kože, nohtov in las. Ker je prijazno do prebavnega sistema, pomirja težave s presnovo in ne vsebuje proteinov, ki povzročajo alergije. To je pomembno predvsem pri otrocih in osebah, občutljivih na kravje mleko. Pr' Jurnčk koze krmijo s senom iz suhe trave in ne uporabljajo silaže ter tako skrbijo za višjo kakovost mleka, pa tudi za okolje, saj ne uporabljajo bal s plastičnimi ovoji. Uporaba silaže za krmo, je pojasnil Tone, vpliva na zakisanost mleka, ki ima zato okus slabše kakovosti, pojavijo pa se tudi napake na izdelkih, na primer razpoke na siru. Koz ne pasejo na prostem, saj to prinaša določene probleme z zdravstvenim stanjem živali, saj so mlečne bolj občutljive. V hlevu imajo kontrolirano suho krmo, ki je varna in omogoča optimalno vzrejo. Andreja je povedala, da v izdelke ne dodajajo različnih snovi, ki so danes na trgu in podaljšujejo roke trajanja, saj kupcem želijo ponuditi čim bolj naravno hrano. Za mlečne izdelke so pridobili znak Izbrana kakovost – Slovenija.

Jure Ferlan