Od razpada Avstro- Ogrske do samostojne Slovenije

22.7.2021

V Galeriji Krvina v Gorenji vasi je Branko Celar konec junija predstavil svojo novo knjigo Slovenija in njene meje v treh zgodovinskih obdobjih, ki je izšla ob tridesetletnici neodvisne države Slovenije.

Na podlagi njegovih praktičnih in diplomatskih izkušenj je že leta 2002 nastala knjiga Slovenija in njene meje, nova knjiga Slovenija in njene meje v treh zgodovinskih obdobjih 1914/1920, 1941/1975 in 1991/2021 pa je zastavljena še mnogo širše, saj obravnava zgodovino slovenskega naroda in njegovega ozemlja od razpada Avstro-Ogrske dalje. V njej je Branko Celar celovito orisal zgodovinska in politična dogajanja na ozemlju današnje Slovenije in tudi zunaj nje, ki so Slovence pripeljala do samostojne države.

Kot dober poznavalec problematike državnih meja in reševanja mednarodnih mejnih sporov ter ekspert in pogajalec slovenskih vladnih delegacij v procesih osamosvajanja in določanja slovensko-hrvaške meje v treh poglavjih na več kot petsto straneh opisuje "trilogijo" vzpostavljanja slovenskih meja, so zapisali ob izidu knjige. Avtor se na začetku osredotoča na obdobja po prvi in po drugi svetovni vojni ter dogajanja ob velikih ozemeljskih preureditvah Evrope na mirovnih konferencah v Versaillesu 1919 in Parizu 1947, nadaljuje pa s celotnim sklopom osamosvojitvenih procesov – od ustavnih sprememb do političnih, diplomatskih, gospodarskih, pravnih in izvedbenih ukrepov za slovensko osamosvojitev. Kot poudarja Celar, je bila osamosvojitev troplastna: "To je bilo najprej delo politike, ki je bilo kronano z referendumom, potem delo ogromnega števila ljudi na ministrstvih, ki so poskrbeli za 'normativno' osamosvojitev, na koncu pa je še izvedbena osamosvojitev, za katero sta poskrbeli slovenska policija in Teritorialna obramba ob ogromni pomoči slovenskih državljanov, ki so samoiniciativno s svojim premoženjem ustavljali tanke Jugoslovanske ljudske armade." Predstavi tudi osamosvojitvene procese po letu 1991 in trilogijo zaključi s podpisom arbitražnega sporazuma glede mejnega spora s Hrvaško, z arbitražno razsodbo ter s pravnimi in političnimi posledicami njene (ne)uresničitve.

Mateja Rant