Ošpice – bolezen preteklosti ali sedanjosti

Kulturno društvo dr. Ivan Tavčar Poljane je v večnamenskem prostoru Šubičeve hiše organiziralo okroglo mizo z naslovom Ošpice – bolezen preteklosti ali sedanjosti. Virus ošpic se je konec lanskega leta začel širiti na Škofjeloškem, zato je bila tematika še kako aktualna.

Na okrogli mizi so sodelovali Kristina Orožen, specialistka za javno zdravje z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, mag. Gorazd Kalan, specialist pediatrije, in upokojena dolgoletna gorenjevaška zdravnica Anda Perdan. Pogovor je vodila Martina Kolenc Novak. Zdravniki so sicer maloštevilnim obiskovalcem okrogle mize pojasnili, kaj so ošpice, kakšen je potek bolezni, kako se jo zdravi in kako se pred njo obvarujemo, odgovarjali pa so tudi na vprašanja prisotnih. Predvsem so poudarili pomen cepljenja proti ošpicam, ki zagotavlja visoko raven zaščite. Tveganje za stranske učinke cepiva je po mnenju medicinske stroke manjše kot tveganje za zaplete pri bolezni. Kot zanimivost je dr. Kalan omenil, da zdravniki skrbno pazijo na primerno shranjevanje cepiv v svojih ambulantah in da ima celo povezavo s hladilnikom na svojem mobilnem telefonu, ki ga opozori, če je kaj narobe s temperaturo v hladilniku. Le majhen del ljudi, od enega do treh odstotkov dvakrat cepljenih, ne razvije odpornosti in lahko zbolijo.

Cepljenje uvedeno 1968
Cepljenje proti ošpicam je bilo v Sloveniji uvedeno leta 1968. Pred tem je bila to ena najpogostejših otroških nalezljivih bolezni. Sprva so cepili z enim odmerkom otroke, stare od osem mesecev do dve leti, sredi sedemdesetih pa so uvedli revakcinacijo z drugim odmerkom cepiva za otroke med četrtim in petim letom starosti. Od leta 1990 se otroke cepi s trivalentnim (kombiniranim) cepivom prosti ošpicam, mumpsu in rdečkam, pri čemer prvi odmerek dobijo v starosti od 12 do 18 mesecev, drugega pa pred vstopom v šolo. Nosečnice, dojenčki, mlajši od šestih mesecev, ali osebe z okrnjeno imunostjo, ki se ne smejo cepiti, se v primeru stika z ošpicami zdravijo z intravenskimi imunoglobulini najkasneje šest dni po stiku. Osebe, ki se ne smejo cepiti zaradi alergije na cepiva, imajo pa sicer normalen imunski sistem, morajo ostati doma od 5. do 21. dneva po stiku z bolnikom z ošpicami, da ne ogrožajo drugih. Bolniki postanejo kužni štiri dni pred pojavom izpuščaja in pred pojavom izpuščaja in ostanejo kužni do štiri dni po pojavu izpuščaja. Ošpice se prenašajo kapljično, po zraku, z neposrednim stikom z izločki dihal okužene osebe, redkeje s posrednim prenosom prek sveže onesnaženih predmetov.

Zdravila za ošpice ni
Ošpice so ena najbolj kužnih nalezljivih bolezni, posebnega zdravila zanjo ni, zdravi se simptomatsko. Osebe, pri katerih se pojavijo bolezenski znaki, podobni ošpicam, morajo ostati doma in se po telefonu posvetovati s svojim zdravnikom o nadaljnjih ukrepih. Za odporne proti ošpicam veljajo tisti, ki izpolnjujejo enega izmed štirih kriterijev: imajo pisno dokazilo o cepljenju z dvema odmerkoma, imajo zdravstveno dokumentacijo o prebolelih ošpicah, imajo laboratorijski dokaz o prisotnosti specifičnih IgG protiteles proti virusu ošpic, so rojeni pred letom 1960 (zanje na splošno velja, da so preboleli virus ošpic in so nanje zato odporni).

Jure Ferlan