Pasji iztrebki grožnja zdravju živali in ljudi

Pospravljanje za svojim psom naj bi bilo samoumevno ne le na domačem vrtu ali zelenici, ampak tudi na travnikih, njivah, v gozdovih. Da količina iztrebkov predstavlja veliko težavo, nas opozarjajo številni bralci, ki za rekreacijo izbirajo travniške in gozdne površine, med njimi občanka, ki poziva lastnike psov k čiščenju iztrebkov njihovih ljubljenčkov, "saj je po Gorenji vasi in po Poljanah glede tega postalo nevzdržno, moraš prav paziti, kam stopiš".

Pobiranje in odstranjevanje kakcev naših štirinožnih prijateljev je "zelo pomembno, saj se v njih nahajajo bakterije. Med njimi so nekatere odgovorne za pojav bolezni tako pri psih kot tudi pri ljudeh (Campylobacter, Salmonella, Yersinia in E. coli); poleg bakterij se lahko v pasjem blatu nahajajo tudi paraziti, kot so gliste Toxocara canis, protozoji Giardia in Cryptosporidium, ki so škodljivi tako za druge pse kot za ljudi", so zapisali na spletni strani veterinarske fakultete. Nalezljivim boleznim so najmlajši izpostavljeni na otroških igriščih, odrasli pa na primer ob zaužitju slabo očiščene hrane ali s pitjem vode, ki je bila v stiku s pasjimi iztrebki. Če se znajdejo v krmi govedi, so lahko nevarni kot posredniki bolezni zaradi prenašanja okužb in zajedavcev, četudi sicer neposredno ne ogrožajo zdravja z onesnaženo krmo nahranjenih živali. Tako krmo živali pogosto zavračajo. Pomemben je tudi okoljevarstveni vidik. Pri pasjih iztrebkih lahko pride do onesnaženja zemlje (vključno s polji, pašniki) in vode (predvsem podtalnice) ne samo s patogenimi klicami, ampak tudi z antiparazitiki, ki jih psom dajemo za preprečevanje okužbe z zunanjimi in notranjimi zajedavci. Ne nazadnje preko iztrebka veliko izvemo o zdravstvenem stanju psa. Če redno pobiramo iztrebke za svojim psom, vemo, da je količina in kakovost blata tudi kazalnik (ne)primerne prehrane.

Globa le za prekršek na javnih površinah 
Inšpektor lastnika za nepobran iztrebek lahko kaznuje z globo. V mestnih občinah ta znaša sto ali več evrov, v naši občini pa po trenutno veljavnem odloku štirideset evrov, ob tem, da nas občinski redar ali inšpektor lahko za prekršek kaznuje le na javnih površinah. Pri neupoštevanju odloka, priznava vodja Medobčinskega inšpektorata in redarstva Stanislav Bele, tudi težko nekoga dobijo pri neupoštevanju odloka, in je "delovanje pooblaščenih uradnih oseb usmerjeno bolj v prisotnost, ozaveščanje in opozarjanje lastnikov psov". Dodaja, da enako lahko storijo tudi kmetje oziroma lastniki zemljišč ter drugi občani, ki opazijo lastnike, ki za svojimi psi iztrebkov ne pospravljajo.

Povprečen pes na dan izloči okoli 300 gramov iztrebkov, kar znaša približno 125 kilogramov na leto. V Sloveniji imamo po nekaterih podatkih približno 250 tisoč psov, kar je skupaj 75 ton iztrebkov na dan.

Iztrebke odlagamo med splošne komunalne odpadke
Iztrebki predstavljajo odpadke, ne odlagamo jih med organske, ampak med splošne komunalne odpadke. Kot poudarjajo na inšpektoratu, jih nekateri še naprej raje puščajo v naravi. "Na terenu je namreč mogoče opaziti, da so številni lastniki psov še vedno mnenja, da ni nič narobe s tem, če so iztrebki na travnikih in v naravi oziroma so zadostili svojemu skrbnemu ravnanju že s tem, da so psa odpeljali stran od stanovanjskih in sprehajalnih poti." Priznavajo, da se s problematiko inšpektorat srečuje prav v vseh občinah ustanoviteljicah, zato "aktivno pristopa k reševanju te problematike tako preko urejanja pravnih podlag za sankcioniranje tovrstnih prekrškov kot glede rednega nadzora s strani pooblaščenih uradnih oseb na terenu".

Damjana Peternelj