Poslovil se je Tone Mlakar

Rojen je bil maja leta 1921 v Žireh. V njegovi zgodnji mladosti se je družina preselila v Gorenjo vas, kjer je njegov oče postavil hišo, v kateri je imel mesarijo. Tu je obiskoval osnovno šolo. Kot uspešen učenec je izobraževanje nadaljeval na gimnaziji na Ptuju. Ob začetku druge svetovne vojne so njega in družino pregnali v Srbijo, a se je po spletu srečnih okoliščin vrnil v Ljubljano, kjer se je vpisal na študij arhitekture, ki pa ga zaradi vojne vihre ni mogel dokončati. Pridružil se je partizanom, kjer je bil nameščen v partizansko tehniko. Leta 1944 je opremil natis partizanske Prešernove Zdravljice ob stoti obletnici njenega prvega izida. Pred koncem vojne ga je okupator težko ranil, preživel je po nizu srečnih naključij, lahko bi se reklo tudi čudežev. Kot je povedal v oddaji Pričevalci leta 2014, ga je pred ustrelitvijo rešil četnik, ki mu je njegova mama kot vojaku jugoslovanske vojske v času gradnje Rupnikove linije v Gorenji vasi dala kruh. Osvoboditev je dočakal v bolnišnici v Gorici, kjer je bil priča dramatičnim dogodkom neposredno po koncu vojne, ko so mesto zasedle zavezniške sile. Zaradi političnih pritiskov je bil po vojni nekaj časa zaprt.

Filmski scenograf in eden zadnjih Plečnikovih učencev
Leta 1947 je bil zaradi svojega risarskega talenta in pretanjenega občutka za krajino poslan na študij filmske scenografije v Prago. V Ljubljano se je vrnil tik pred začetkom snemanja prvega slovenskega zvočnega celovečernega filma Na svoji zemlji leta 1948, kjer je ustvarjal scenografijo na snemalni lokaciji v Baški grapi. V okviru produkcijske hiše Triglav film je sodeloval še pri filmih Kekec, Balada o trobenti in oblaku, Srečno, Kekec in drugih. Študij arhitekture je leta 1954 zaključil pri slovitem arhitektu Jožetu Plečniku kot eden zadnjih njegovih študentov. Bil je njegov zadnji še živeči učenec. Po selitvi v Škofjo Loko sredi petdesetih let se je zaposlil v Projektivnem biroju v podjetju SGP Tehnik, kjer je delal do upokojitve leta 1985. Izdelal je načrte za številne stanovanjske in poslovne objekte, ki v glavnem stojijo v Škofji Loki in njeni okolici. Med množico njegovih projektov, ki so zaznamovali moderno podobo Škofje Loke, so avtobusna postaja, prvotni most od avtobusne postaje do Cankarjevega trga, Kino Sora, tovarne Šešir, Odeja in Peks, obnova Ajmanovega gradu pri Svetem Duhu in naselje Novi svet. Kot projektant je pomembno pripomogel k izgradnji nove cerkve sv. Martina v Predmostu pri Poljanah.

Med množico njegovih projektov, ki so zaznamovali moderno podobo Škofje Loke, so avtobusna postaja, prvotni most od avtobusne postaje do Cankarjevega trga, Kino Sora, tovarne Šešir, Odeja in Peks, obnova Ajmanovega gradu pri Svetem Duhu in naselje Novi svet. Kot projektant je pomembno pripomogel k izgradnji nove cerkve sv. Martina v Predmostu pri Poljanah.

S fotoaparatom je ohranil številne spomine na minule čase
Bil je navdušen fotograf. Sodeloval je pri nastanku Foto kluba Anton Ažbe Škofja Loka in bil njegov prvi podpredsednik. S fotografijami je okrasil številne publikacije in zbornike. Njegove fotografije, število katerih gre v tisoče, imajo veliko dokumentarno vrednost. Na njih je ohranil spomin na izginulo kmečko življenje in slovensko kulturno krajino ter druge minevajoče človeške pojavnosti, saj je spoštoval in občudoval tradicijo ljudi, ki so tu bivali pred nami. Njegova fotografska razstava Med Alpami in morjem leta 1999 v Taboru je utrla pot pobratenju Škofje Loke s tem češkim mestom. Zadnja leta je fotografiral predvsem sakralne kulturne spomenike. Za dolgoletno, večdesetletno kontinuirano in neumorno ustvarjanje na področju fotografije mu je Fotografska zveza Slovenije leta 2013 podelila Puharjevo nagrado za življenjsko delo. Kot so zapisali v Loškem muzeju, Toneta Mlakarja kot fotografa lahko razumemo predvsem kot zapisovalca izginjanja, kot kronista idile in starožitnosti. Bil je dolgoletni član Muzejskega društva Škofja Loka, pred smrtjo je bil po letih in stažu tudi njegov najstarejši član. Oblikoval je podobo več izdaj muzejske domoznanske publikacije Loški razgledi. Leta 2017 je produkcijska hiša Mandragora film z režiserjem Markom Cvejićem posnela celovečerni biografski dokumentarni film Vsa življenja Toneta Mlakarja.

Jure Ferlan