Školjka ni smetnjak

Kljub osveščenemu ravnanju posameznikov se v Sloveniji v zadnjih letih soočamo z neobvladljivim kopičenjem odpadkov in pomanjkljivim sistemom njihove obdelave, kar predstavlja veliko grožnjo našemu okolju. Zato so komunalna podjetja letos z akcijo Bodi junak, ne zamenjaj školjke za smetnjak v sklopu pobude Skupaj za boljšo družbo, ki poteka pod okriljem Zbornice komunalnega gospodarstva pri Gospodarski zbornici Slovenije, pozivala k odgovornemu ravnanju z odpadki. Izpostavila so odgovorno ravnanje na področju odpadne vode, saj zaradi neustreznega odlaganja odpadkov v straniščne školjke na državni ravni vsako leto nastane za več kot 3,5 milijona evrov škode.

Odpadna voda je obnovljiv vir, ki se iz hišnih kanalizacijskih sistemov po kanalizaciji odvaja na čistilne naprave, se tam prečisti in odvede nazaj v naravo, kjer se po zakonitostih vodnega kroga vnovič vrne v naše vodovodne sisteme kot pitna voda. Komunalna podjetja, ki upravljajo z javnimi kanalizacijskimi
sistemi in čistilnimi napravami, v zadnjih letih v sistemih zaznavajo čedalje večje količine odpadkov, ki tja ne sodijo, saj povzročajo veliko škodo infrastrukturi in okolju ter dodatne stroške pri vzdrževanju kanalizacijskih sistemov. Od pričetka epidemije koronavirusa se v kanalizacijskih sistemih dodatno pojavlja tudi zaščitna oprema, kot so rokavice in maske.

Visoko ceno neustreznega ravnanja z odpadki plačajo uporabniki
V kanalizacijskih sistemih, ki so namenjeni odvajanju odpadne vode, iztrebkov, izločkov in toaletnega papirja, se vse prepogosto pojavljajo najrazličnejši odpadki, kot so odpadna hrana, higienski pripomočki, čistilne krpe, cigaretni ogorki, zdravila, lasje, tudi igrače in oblačila. Kar 80 odstotkov teh odpadkov
predstavljajo vlažilni in čistilni robčki za enkratno uporabo, ki se skupaj z olji in maščobami ter drugimi odpadki sprimejo v večje tvorbe. Te zastajajo na kritičnih mestih v ceveh, tvorijo obloge, ki preprečujejo pretok vode, ter povzročajo zamašitve hišnih napeljav in kanalizacijskih cevi ter okvare črpalk in drugih naprav, potrebnih za delovanje kanalizacijskega sistema.
Posledično pogosto prihaja do sicer nepotrebnega dodatnega vzdrževanja sistema, ki ustvarja dodatne stroške za uporabnike in tudi za upravljavce kanalizacijskih sistemov, ki se posredno kažejo tudi v višjih zneskih na položnicah.

Vlažilni in čistilni robčki niso toaletni papir
Vlažilni robčki se od toaletnega papirja razlikujejo v tem, da je v celulozo dodano vezivo, ki preprečuje, da bi se hitro razpustili. Delci vlažilnih robčkov v vodi ostanejo v obliki mikroplastike, ki močno onesnažuje okolje ter ogroža zdravje ljudi in živali. V primeru odlaganja vlažilnih robčkov v straniščne
školjke večina mikroplastike ostane v blatu, ki lahko, če se uporabi na kmetijskih zemljiščih, prehaja v tla in vodo in tako povzroča obremenjevanje okolja ter predstavlja tveganje za zdravje ljudi in živali. Mikroplastiko lahko vsebujejo tudi tisti čistilni in vlažilni robčki, ki so označeni z oznako 'razgradljivo'. Vlažilne in čistilne robčke je v vsakem primeru treba nujno odlagati v zabojnike za odpadke, saj v straniščno školjko ne sodijo.

P. N.