Z župani o četrti razvojni osi

Sejo je sklical aktualni predsednik kluba in idrijski poslanec Samo Bevk, udeležili pa so se je tudi minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec, vodstvo Direkcije RS za infrastrukturo, državnozborski poslanci s Primorskega, župani občin Idrija, Cerkno, Logatec, Gorenja vas - Poljane, Tolmin, Kobarid in Bovec, državni svetniki iz regije ter predstavniki gospodarstva z Idrijskega in Cerkljanskega. Bevk je poudaril osrednji namen zasedanja: po dolgem času ponovno združiti vse deležnike v istem cilju – prepričati vlado, da projekte na četrti razvojni osi v razvojnih dokumentih in izvedbeno obravnava enakovredno kot na primer projekte na tretji razvojni osi.

Urejene cestne povezave so ključnega pomena 
Župani Logatca, Gorenje vasi, Cerknega, Idrije, Tolmina, Kobarida in Bovca so posebej omenili odseke cest na četrti razvojni osi v svojih občinah, ki bi bili potrebni temeljite obnove. Župan Čadež je ob tem poudaril, da smo izgubili dve desetletji dragocenega časa, ko so se v prostor umeščali zgrešeni in predragi projekti s predori in viadukti, ki jih podeželski prostor nikakor ne prenese. Dejstvo je, da dnevni promet na regionalni cesti med Trebijo in Cerknim dosega od 900 do 1100 vozil in da odsek predstavlja pomembno traso za gospodarstvo na obeh straneh Kladij. Za gospodarstvo na območju četrte razvojne osi so urejene cestne povezave ključne tako za prevoz surovin in izdelkov kot za zaposlene, ki prihajajo na delo iz drugih regij. Poudaril je še, da je na obstoječem odseku ceste treba čim prej začeti dela in jih dokončati ter vzporedno umeščati v prostor traso četrte razvojne osi, ki jo bo v prihodnosti tudi mogoče zgraditi.

V Cerknem zadovoljni z dobrim sodelovanjem z Gorenjo vasjo 
Župan Občine Cerkno Gašper Uršič se je ministru in predstavnikom direkcije za infrastrukturo zahvalil za vse dosedanje aktivnosti in dobro odzivnost v preteklem letu. Obenem pa spomnil, da gospodarstvo zaradi načrtovanih investicij na lokacijah v Cerknem, Idriji in Spodnji Idriji pričakuje konkretne časovnice glede izgradnje. »Čeprav bi bili cestni odseki potrebni obnove že včeraj, se vsi zavedamo, da tega ne moremo doseči čez noč. A glede na to, da smo potrpežljivi ljudje s koreninami v tem prostoru, zadostuje že zagotovilo, da bo četrta razvojna os eden od prioritetnih projektov vlade,« je dejal Uršič in se še posebej zahvalil Milanu Čadežu za dobro sodelovanje v preteklem letu, ko so potekala usklajevanja glede trase na obstoječi cesti Trebija–Sovodenj in naprej do Podlanišča, kjer se predvideva predor pod Kladjem z izhodom na vzhodnem pobočju Cerkljanskega vrha.

Za projekt tudi zunajproračunska sredstva 
Minister Vrtovec se je strinjal, da si prebivalci in gospodarstvo na tem delu Slovenije zaslužijo ustrezno infrastrukturo, da pa niti danes niti v prihodnje tako velikih infrastrukturnih projektov ne bo mogoče uresničevati le s sredstvi državnega proračuna, ampak bo treba iskati tudi izvenproračunske vire: »Za velike projekte bomo potrebovali dodatna sredstva. Ena od možnosti je infrastrukturni sklad, ki bi deloval zunaj proračuna na osnovi infrastrukturnih obveznic.«

Damjana Peternelj